Četudi bi toženci škodo povzročili skupaj, gre le za navadne materialne sospornike, zato se pritožba, ki je bila utemeljeno vložena s strani enega od njih, ne razteza na ostale.
Tudi v posestni pravdi odloča sodišče v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, pri tem pa je vezano le na dajatveni in prepovedni del, saj je posestna tožba dajatvena in ne ugotovitvena tožba.
Z nadomestitvijo pogodbe o upravljanju sodišče s svojim sklepom nadomesti pogodbeno voljo lastnikov stanovanj (22. člen SZ v zvezi z 26. členom Zakona o obligacijskih razmerjih) oziroma namesto njih uredi njihova medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča. Brezpredmetno je ali so vsi predlagatelji v tej zadevi tudi legitimirani za vložitev predloga. Za postopanje sodišča je zadostovalo, da je legitimiran eden od njih.
Izvršilno sodišče je pri odločanju vezano na načelo stroge formalne legalitete. Izvršba se ne dovoli, če predlagana izvršba nima podlage v izvršilnem naslovu.
Pravilno je stališče registrskega sodišča, da bi bilo mogoče uspešno izpodbiti izbrisni razlog iz 2. točke 1. odst. 25. člena ZFPPod ugotovljen na podlagi domneve iz 2. odst. 25. člena ZFPPod, le z dokazom o obstoju premoženja v času izdaje sklepa o začetku postopka izbrisa, ali pa z dokazom o obstoju izplačil na žiro računu v času, na katerega se nanaša obvestilo Agencije, ki je podlaga sklepu o začetku postopka izbrisa.
Določitev vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnega zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke. Vendar pa je navedena dispozicija tožeče stranke omejena. Določilo tretjega odstavka 44. člena namreč nalaga sodišču prve stopnje preizkus navedbe vrednosti spornega predmeta in njeno popravo v primeru, ko je vrednost navedena v očitno previsokem ali očitno prenizkem znesku. O tem sodišče, ki je prejelo tožbo, odloči takoj s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
ugovor zoper sklep - procesna legitimacija - dovoljenost pritožbe
Ggospodarska družba ni vložila ugovora proti sklepu začetku postopka izbrisa, zaradi česar je izgubila procesno legitimacijo vložiti pritožbo. Njena pritožba zato ni dovoljena.
Pritožbeno sodišče se sicer načelno ne strinja z oceno prvostopnega sodišča, da preusmeritev prometa iz glavne mestne vpadnice na stransko cesto ni upravičen razlog za zamudo glavne obravnave, saj se zaradi take preusmeritve prometa praviloma bistveno poveča čas, potreben za prihod na ciljno mesto.
V obravnavanem primeru ni bilo dejanske podlage za uporabo določila 305. člena ZPP-77. Če je namreč sodišče prve stopnje po končanju prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem je ugodilo predlogu tožnikov, da se izda sodba zaradi izostanka, štelo oziroma ugotovilo, da za njeno izdajo niso izpolnjeni pogoji, bi moralo predlog tožnikov za izdajo sodbe zaradi izostanka s sklepom zavrniti in po njegovi pravnomočnosti, razpisati nov narok za glavno obravnavo.
Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra se je vročil družbi (primerjaj tretji odstavek 32. člena ZFPPod), o izbrisu pa se družbenike in upnike seznani z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije (primerjaj prvi odstavek 33. člena v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZFPPod). Pritožnica je bila torej o izdanem sklepu o izbrisu družbe obveščena z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in osebna vročitev sklepa o izbrisu družbe družbeniku po zakonu ni potrebna.
Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le z dejanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oz. z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Ker je imela tožena stranka v pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti podlago za "porušitev ... mejnega zidu dovozne rampe", očitano dejanje ni samovoljno in protipravno, ter ne predstavlja motenja posesti.
Četudi so se od izdaje odločbe o določitvi preživnine spremenile, ostane višina te enaka, če so se okoliščine spreminjale usklajeno tako, da je sorazmerje med dejavniki po 79. čl. ZZZDR ostalo enako.
Kadar je potrebno vrniti z odločbo, izdano na podlagi sodbe, zaplenjeno premoženje, se uporabi prvi odstavek 145. člena ZIKS. Omenjeno določbo citiranega člena je potrebno razlagati tako, da se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu, če je ta (še) živ, če pa je umrl, se premoženje vrne dedičem.
ZOR člen 192, 192. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost delodajalca
Poleg obveznosti delodajalca kot povzročitelja škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, za katero je odgovoren, je podana tudi obveznost delavca, da ukrene vse potrebno, da škoda ne bi bila večja (192. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur.l. SFRJ št. 29/78 - 37/89). Ker mora delavec v trajanju sodnega spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja zmanjševati škodo, ki nastaja zaradi take nezakonite odločitve, mora sodišče pri odločanju o delavčevemu reparacijskemu zahtevku upoštevati ves dodatnI zaslužek, ki ga je delavec v tem času pridobil, vendar ne po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor delodajalca - tožene stranke. Delodajalec mora tekom sodnega postopka dokazati vrsto in višino zaslužka, česar tožena stranka tekom postopka ni storila, v pritožbi pa sme pritožnik po 1. odst. 337. člena ZPP navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti prej.
izpraznitev stanovanja - prenehanje stanovanjskega razmerja - podstanovalsko razmerje
1. Ker prvi toženec od avgusta 1991 ni uporabljal spornega stanovanja, mu je v skladu z določbo 1. odstavka 58. člena ZSR stanovanjsko razmerje prenehalo, in mora stanovanje izprazniti. 2. Glede na določbo 1. odstavka 76. člena ZSR preneha tudi pravica podstanovalca, da po podstanovalski pogodbi uporablja stanovanjske prostore, če preneha pravica imetnika stanovanjske pravice, da uporablja stanovanje. Tudi druga toženka, kot podstanovalka prvega toženca, torej nima pravice uporabljati sporno stanovanje. 3. Izpraznitev stanovanja pomeni poleg prenehanja uporabe prostorov, tudi izročitev stanovanja, v stanju, v kakršnem je bilo ob sklenitvi pogodbe, brez preostalih stvari in oseb ter izročitev ključev.
ZPP (1977) člen 332, 332/4, 332, 332/4. ZPP člen 318, 318/3, 499, 499/2, 318, 318/3, 499, 499/2.
poprava tožbe - zavrnitev zahteve - ZPP
Ker je bila tožba v obravnavani zadevi tožencu vročena pred uveljavitvijo novega ZPP, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 318. člena ZPP, ampak določbe 332. člena ZPP/77 (drugi odstavek 499. člena ZPP). Dejstvo, da tožnik tožbe ni ustrezno popravil v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, zato v obravnavani zadevi ni moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
materialno pravo - dokazna ocena - načelo kontradiktornosti
Sodišče vodi postopek, kar obenem pomeni tudi to, da poda tako materialnopravno kot pravno-pravo diagnozo. Iz tega razloga je načelo kontradiktornosti v pravdnem postopku omiljeno z institutom materialnega procesnega vodstva.