ZST člen 3, 3-1, 3, 3-1. ZPP člen 191, 191/1, 484, 191, 191/1, 484.
gospodarski spor - sosporništvo - plačilo sodne takse
Ker sta oba oškodovanca iz iste prometne nesreče, gre pa za fizično in pravno osebo, tožena stranka pa je zavarovalnica, kjer je bil povzročitelj zavarovan, gre za postopek v gospodarskih sporih po določbi 484. člena ZPP v zvezi s 1. točko 191. člena ZPP.
Lastnik služne stvari lahko zahteva odpravo služnosti le takrat, če so se spremenile okoliščine, v katerih in zaradi katerih je bila služnost pridobljena. Zahtevek na prestavitev služnosti izhaja iz predpostavke, da obstaja druga, v tožbenem zahtevku "ponujena" pot, ki je enakovredna obstoječi služnostni poti, bodisi na istem oziroma drugem zemljišču istega lastnika ali pa izjemoma - ob njegovi privolitvi - tudi na zemljišču tretjega lastnika.
ZIZ člen 15, 233, 15, 233. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - vrnitev delavca na delo - nadomestilo plače - obstoj pravde - litispendenca
Ker delavec že pred pristojnim delovnim sodiščem toži delodajalca na plačilo nadomestila plače za čas od pravnomočne odločbe, s katero je bilo delodajalcu naloženo, da delavca pozove nazaj na delo, do vrnitve nazaj na delo, obenem pa enako na podlagi 233.člena ZIZ zahteva tudi v kasneje začeti izvršbi, je treba njegov predlog po 233.členu ZIZ zaradi obstoja litispendence zavreči.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnica je v (delnem) ugovoru navedla, da naj bi bilo pri obračunu zamudnih obresti v znesku 128.763,90 SIT dogovorjeno plačilo zamudnih obresti po poteku 60-dnevnega (in ne 8-dnevnega) roka, kar naj bi izhajalo iz računov in naročilnice, ki jih je ugovoru priložila. Zato naj bi plačilo spornega obračuna zamudnih obresti tudi zavrnila.
Trasant kot menični dolžnik ter avalist kot porok lahko ugovarjata imetniku menice - remitentu, da je izdano bianco menico izpolnil v nasprotju s pooblastilom.
ZGD člen 394, 394/2, 456, 394, 394/2, 456. ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4, 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1, 27, 27/4, 32, 32/1.
ustavitev izvršbe - izbris iz sodnega registra
Pomanjkljivosti na strani dolžnika (ki zaradi izbrisa iz registra ne more biti stranka izvršilnega postopka) se ne da več odpraviti. Dne 22.08.2001 je namreč potekel enoletni rok od objave izbrisa dolžnika v Uradnem listu RS. Zato upnik ne more več uspešno uveljavljati svoje terjatve niti proti dolžnikovim družbenikom.
Če je zavarovalnica plačala dolg, ker je toženec pri njej zavaroval odplačilo kredita, se zastaralni rok zavarovalnice proti njenemu zavarovancu presoja po 3. odst. 380. člena ZOR v zvezi s 1. odst. 380. člena ZOR.
Podjetnik posameznik odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. čl. ZGD). Zato zatrjevano prenehanje opravljanja dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja odgovornosti ("bivšega" podjetnika) za obveznosti, nastale v času opravljanja podjetniške dejavnosti.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodjalec omogočiti sindikatu sodelovanje pri pripravi programa. Bistveno je, da je organ delodajalca obravnaval stališča in predloge sveta delavcev oz. sindikata, pri svojem odločanju pa nanje ni vezan. Če sindikat, kateremu je delodajalec omogočil sodelovanje v postopku sprejema programa trajno presežnih delavcev, ni sodeloval v vseh fazah postopka, to ne predstavlja bistvene kršitve postopka, saj je obseg njegove aktivnosti odvisen od sindikata samega.
ZPP v 3. odst. 111. čl. določa, da se rok konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je začel rok teči. Navedeno določilo torej opredeljuje dan izteka roka, ne pa tudi dan začetka teka roka. Tega kot splošno določilo opredeljuje 2. odst. 111. čl. ZPP, po katerem se dan vročitve ne všteje v začetek teka pritožbenega roka, pač pa se vzame začetek roka prvi naslednji dan. Čeprav navedeno določilo opredeljuje začetek teka roka za primer, ko je rok določen po dnevih, je potrebno navedeno določilo uporabiti tudi v primeru določenega mesečnega roka.
vsebina predloga za izvršbo - verodostojna listina - naročilo - ugovor - dokazno breme
Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora upnik priložiti samo verodostojno listino (2. odst. 41. čl. ZIZ), ne pa tudi naročilnico in morebitne druge listinske dokumentacije. Na dolžniku je dokazno breme, da izpodbija materialno podlago poslovnega razmerja, ki je bilo osnova za izdajo verodostojnih listin - računov, zato upnik v fazi dovolitve izvršbe ni dolžan dokazovati, da je zares opravil storitve, katerih plačilo izterjuje na podlagi verodostojnih listin.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napake volje
Morebitna grožnja, da delavec ne bo dobil plače za določeni mesec, če ne podpiše sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ni takega pomena, da bi lahko bila podana napaka volje ob podpisu takega sporazuma.
krajevna pristojnost - pravnomočnost - izvršljivost - potrdilo o izvršljivosti
Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev.
Obravnavani spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačane zapadle premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve zavarovalne pogodbe, je spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, za katerega je pristojno socialno sodišče.
Tudi v posestni pravdi odloča sodišče v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, pri tem pa je vezano le na dajatveni in prepovedni del, saj je posestna tožba dajatvena in ne ugotovitvena tožba.
Izvršilno sodišče je pri odločanju vezano na načelo stroge formalne legalitete. Izvršba se ne dovoli, če predlagana izvršba nima podlage v izvršilnem naslovu.