KZ-1 člen 93, 93/1. ZIZ člen 2, 2/1, 15, 55, 55/1, 55/1-8, 57, 58, 58/1. ZPP člen 213, 213/1.
izvršilni postopek po uradni dolžnosti - izterjava denarne kazni - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - zastaranje izvršitve stranske denarne kazni - sporazum o priznanju krivde - izvršilni naslov - način poplačila denarne kazni - načelo formalne legalitete - prenehanje terjatve - kazenski postopek
Ker v izvršilnem postopku po uradni dolžnosti ni upnika, ne pride do uporabe 57. člena in prvega odstavka 58. člena ZIZ.
Dolžnik je imel drugačen način plačila denarne kazni, če se je tako dogovoril, možnost uveljavljati v kazenskem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
ZPP člen 254. ZS člen 89. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 45/2, 45/3, 48, 48/1, 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-3.
nagrada izvedenca za gradbeno stroko - presoja izvedenskega mnenja
Presoja o tem, ali je izvedensko delo povzeti kot jasno, razumljivo, popolno in neprotislovno skladno z določbo 254. člena ZPP, je na strani sodišča in jo bo sodišče prve stopnje v zvezi s spornim izvedenskim mnenjem opravilo na osnovi s strani tožeče stranke v tej povezavi že podanih pripomb.
dokazni predlog – substanciran dokazni predlog – spor majhne vrednosti – pravočasnost trditev in dokaznih predlogov – kršitev določb o postopku v sporih majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazni predlog z zaslišanjem dimnikarja, zaposlenega pri tožeči stranki, s pridržkom, da bo tožeča stranka, če bo izvedba dokaza potrebna, sporočila njegovo ime, je substanciran.
ZPIZ-1 člen 66, 68, 68-1, 68-2 . Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja upoštevalo stališče, ki ga je v podobni zadevi zavzelo Vrhovno sodišče RS in pravilno izhajalo iz določbe 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter dobi, prebiti v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, seštelo. Tako je upoštevalo dobo, prebito v Sloveniji, v trajanju 8 let in dobo, prebito v Republiki Hrvaški, kjer je tožnik dopolnil 8 let in več oziroma je skupaj dopolnil več kot 16 let pokojninske dobe. Z dobo v takšnem trajanju je tožnik izpolnil pogoj 1/3 delovnih let in pogoje iz 2. alinee prvega odstavka 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina izvedenskega mnenja - nasprotje med razlogi in vsebino listin
Ker je sodišče prve stopnje k podanemu mnenju izvedenca dodalo dodatno vsebino, je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP iz 15. točke II. odst. 339.čl. ZPP.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid III. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in I. kategorije invalidnosti, posledično pa tudi ni podlage za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Zato tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije
Stranski intervenient je bil v spornem obdobju sposoben za opravljanje del v skladu z odločbo ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil stranski intervenient v spornem obdobju nezmožen za delo zaradi bolezni, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014370
OZ člen 83, 131.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost - dogovor o plačilu odškodnine - izvensodna poravnava
Tožnik je dne 4. 11. 2011 toženi stranki (delodajalcu) podal zahtevo za plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu, dne 12. 4. 2012 pa je vložil tožbo na sodišče. Tožnik je z izjavo z dne 4. 12. 2012 potrdil, da bo „preklical tožbo v zvezi z odškodninskim zahtevkom in da je dobil v celoti izplačan bolniški stalež“, kar je tožnik storil z umikom tožbe 18. 5. 2012. Dejstvo, da je tožnik umaknil tožbo skladno z dogovorom z dne 4. 12. 2011, potrjuje, da je pri sporni izjavi („da je dobil v celoti izplačan bolniški stalež“) prišlo do napake v zapisu ter da je dejansko šlo za dogovor o plačilu odškodnine za nesrečo pri delu. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožnik v tem sporu uveljavlja odškodnino iz istega naslova, ni utemeljen.
Tožena stranka je pri določitvi ocene tožnikovega dela za leto 2011 v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe in je tožnika za leto 2011 ustrezno ocenila z oceno dobro. Zato tožbeni zahtevek na odpravo sklepa o oceni tožnikovega dela in da je tožena stranka dolžna delo tožnika v spornem ocenjevelnem obdobju oceniti z oceno zelo dobro, ni utemeljen.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-13. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/5, 20/6. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/6, 30, 30/2. ZPol člen 93.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - upravičenost - rizične razmere - policist
Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki je določen v 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS, je predviden za delo v posebnih okoliščinah, ko gre za rizične razmere (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracije, naravne nesreče, epidemije). Ker je tožnik (policist) v spornem času opravljal delo (varovanje veleposlanika, njegove družine in ostalih zaposlenih na veleposlaništvu) na območju (tujina), kjer so bile razmere rizične (odvijali so se nemiri in ugrabitve) in takšno delo oziroma takšne okoliščine niso bile zajete in predvidene v že priznanih dodatkih iz 20. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih, tožniku za sporno obdobje pripada dodatek po 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS.
začasna nezmožnost za delo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar mora biti nepredvidljiva ali nenadna. Takšna dejstva pa mora tožnik ne samo zatrjevati, temveč tudi izkazati. Tožnik ni v ničemer izkazal, da je na dan glavne obravnave trpel takšne bolečine, ki so ga priklenile na posteljo in zaradi tega ni mogel priti na narok za glavno obravnavo. Zato predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evrope št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o Uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
podlaga za izdajo evropskega izvršilnega naloga - razveljavljena sodba sodišča prve stopnje
Sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu izdana v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločitvi, da bo sodišče odločalo o zahtevku v pravdnem postopku, ne more predstavljati podlage za izdajo evropskega izvršilnega naloga.
ZP-1 člen 67, 67/1, 132, 132/3. ZPrCP člen 105, 105/5-3.
pravna presoja dejanja – pristojnost – smiselna uporaba določb ZKP
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi že začelo izvajati procesna dejanja (obdolženca je zaslišalo) in sprejelo dokazno oceno glede koncentracije alkohola v obdolženčevem organizmu v času prekrška, zato se ne more več izreči za nepristojno. V skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1 se namreč glede pristojnosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju:ZKP). V 1. odstavku 36. člena ZKP je določeno, da mora sodišče paziti na svojo stvarno krajevno pristojnost in brž, ko zapazi, da ni pristojno, se izreče za nepristojno in pošlje po pravnomočnosti sklepa zadevo pristojnemu sodišču. Glede na določbo drugega odstavka navedenega člena pa v primeru, če okrožno sodišče ugotovi med glavno obravnavo, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, ne pošlje zadeve temu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo. Ob smiselni uporabi navedene določbe bi zato moralo sodišče prve stopnje, kljub temu, da je med postopkom ugotovilo, da bi bilo treba obdolžencu očitani prekršek drugače pravno opredeliti, glede na to, da je s postopkom že začelo, ta postopek tudi dokončati in samo izdati odločbo.
Pri tožnici ni prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti oziroma ni prišlo do takšnih zdravstvenih sprememb, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Tožnica je zmožna opravljati delo v okviru svoje strokovne usposobljenosti in svojega poklica v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti z omejitvami s polovičnim delovnim časom ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014437
ZPP člen 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 58, 58/4.
plačilo odškodnine - začasna odredba - ugovor - vročanje
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bil sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo toženki vročen 25. 11. 2014 (s fikcijo vročitve), pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ, ko je ugovor toženke zoper navedeni sklep zavrglo kot prepozen. Ugovor je bil namreč vložen 4. 12. 2014, 8-dnevni rok za vložitev ugovora pa se je iztekel 3. 12. 2014.
stroški postopka – izvedba dokaza z izvedencem – založitev predujma za delo izvedenca – obročno plačilo predujma – predlog za obročno plačilo predujma za izvedenca – rok za plačilo predujma – predlog za podaljšanje roka – odložitev plačila stroškov izvedenca – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – predujem za izvedbo dokaza – opustitev izvedbe dokaza
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ponovni predlog tožene stranke za obročno plačilo predujma za izvedenca, ker v zakonu ni podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
Tožnik je kršil konkurenčno prepoved s tem, ko je v spornem obdobju iz skladišča tožene stranke odtujil izdelke, ki niso sodili v njegovo področje in veliko količino izdelkov s svojega prodajnega področja. Ti izdelki so bili s tožnikovo pomočjo preko konkurenčnega podjetja prodani podjetju v tujino. Protipravno ravnanje toženca se kaže v kršitvi konkurenčne prepovedi, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo tožeča stranka utemeljeno vtožuje v višini vrednosti spornih izdelkov. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal in zasledoval svojo lastno korist v obliki sklepanja poslov za svoj račun oziroma za podjetje, konkurenčno tožeči stranki, v njeno škodo. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL9983096
ZPP člen 339, 339/2, 454, 454/2.
upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka – pritožbeni razlogi
Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo sodbo brez obravnave, ko pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, da sodišče razpiše obravnavo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 34.
plačilo sodne takse – fikcija umika tožbe – neprejem plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročilnica – izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker iz spisa izhaja, da odvetnici tožeče stranke ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse (v dopolnjeni tožbi tožeča stranka zahteva odmero sodne takse, sodišče poziva odvetnico, naj v roku nadaljnjih 3 dni predloži dokazilo o plačilu sodne takse in odvetnica piše, da ni prejela naloga), je uspelo tožeči stranki dokazati, da to kar piše na vročilnici, ni pravilno.