NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0076382
ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 47, 68.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov – duševna motnja – blodnjavost – stroški postopka
Ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je treba odvrniti nevarnost, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča sebi ali drugim, vse z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo odrejeno zdravljenje. Če si bolnik povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi druge njegove pravice z nadomestitvijo njegove odločitve z ustreznim ukrepom države.
izvršba proti družbeniku - izvršba proti ustanovitelju - ustanovitev zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - odgovornost ustanovitelja zavoda
Glede na zakonsko ureditev odgovornosti ustanovitelja zavoda, ko je v 2. odstavku 49. člena ZZ določeno, da je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, in upoštevajoč, da je Akt o ustanovitvi Inštituta A, Zavoda B v 1. odstavku 16. člena omejil odgovornost ustanovitelja zavoda za obveznosti zavoda do višine vrednosti premoženja, ki ga je vanj vložil, je ustanovitelj poleg obveznosti plačila svojega vložka, odgovoren še za obveznosti zavoda do te višine.
ZPP člen 254. ZS člen 89. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 45/2, 45/3, 48, 48/1, 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-3.
nagrada izvedenca za gradbeno stroko - presoja izvedenskega mnenja
Presoja o tem, ali je izvedensko delo povzeti kot jasno, razumljivo, popolno in neprotislovno skladno z določbo 254. člena ZPP, je na strani sodišča in jo bo sodišče prve stopnje v zvezi s spornim izvedenskim mnenjem opravilo na osnovi s strani tožeče stranke v tej povezavi že podanih pripomb.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije
Stranski intervenient je bil v spornem obdobju sposoben za opravljanje del v skladu z odločbo ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil stranski intervenient v spornem obdobju nezmožen za delo zaradi bolezni, ni utemeljen.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-13. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/5, 20/6. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/6, 30, 30/2. ZPol člen 93.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - upravičenost - rizične razmere - policist
Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki je določen v 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS, je predviden za delo v posebnih okoliščinah, ko gre za rizične razmere (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracije, naravne nesreče, epidemije). Ker je tožnik (policist) v spornem času opravljal delo (varovanje veleposlanika, njegove družine in ostalih zaposlenih na veleposlaništvu) na območju (tujina), kjer so bile razmere rizične (odvijali so se nemiri in ugrabitve) in takšno delo oziroma takšne okoliščine niso bile zajete in predvidene v že priznanih dodatkih iz 20. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih, tožniku za sporno obdobje pripada dodatek po 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS.
policijska pooblastila – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – vozniško dovoljenje, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati
Po določbi 13. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) spada med naloge policistov tudi nadzor voznikov, zato je bil policist upravičen zahtevati od obdolženca, ki je bil pred tem udeležen v cestnem prometu kot voznik motornega vozila, da se izkaže z veljavnim vozniškim dovoljenjem za vožnjo vozila tiste kategorije, ki ga je upravljal.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3. ZSVarPre člen 12, 12/1, 12/1-15.
oprostitev plačila sodnih taks – dohodek, ki se upošteva – dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za pomoč in postrežbo se ne všteva v sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, in se ne šteje kot lastni dohodek. Sodišče prve stopnje je napačno interpretiralo določbo 15. točke 12. člena ZSVarPre. Ta res govori, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo (tudi) sredstva za nego in pomoč, vendar v dohodek osebe, ki skrbi za osebo, ki dobiva ta sredstva.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prehrano - stroški za prevoz
Prvo tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov za prehrano in prevoz, zato je tožničin zahtevek iz tega naslova utemeljen. Na podlagi Pogodbe o izčlenitvi in prevzemu, sklenjeni med prvo toženo in drugo toženo stranko, v kateri je bilo določeno, da drugo tožena stranka vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki ga je nanjo prenesla prvo tožena stranka, pa je za izpolnitev obveznosti odgovorna tudi drugo tožena stranka kot solidarni dolžnik.
Delavcu, ki pred prenehanjem veljavne pogodbe o zaposlitvi ne izrabi letnega dopusta, nadomestilo pripada le v primeru, če delavec iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti letnega dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi. Za pravico do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je tako bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnik je 30. 7. 2012 prejel obvestilo, da mu bo tožena stranka izdala sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, in sicer po določbah ZUJF, zato od tedaj dalje tožnik ni bil več v negotovosti, ali mu bo delovno razmerje prenehalo ali ne. Tožnik izrabe letnega dopusta v avgustu 2012 ni planiral, niti ni zanj zaprosil, zato je ob upoštevanju, da je 1. 8. 2012 že prejel sklep o prenehanju delovnega razmerja, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da te pravice ni izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnik zato ni upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust, ki ga ni izrabil do prenehanja delovnega razmerja, to je do 13. 9. 2012.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odjava iz zavarovanja
Zavarovanci po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ so osebe, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Tožnik je opravljal dejavnost izvršitelja in je obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopila z dnem vpisa izvršitelja v predpisani register ter se je zaključila z dnem izbrisa iz registra. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bil tožnik iz Poslovnega registra Slovenije izbrisan kot izvršitelj dne 6. 3. 2012. S tem dnem so prenehali pogoji za zavarovanje tožnika iz naslova opravljanje samostojne poklicne dejavnosti po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, zato ga je tožena stranka s tem dnem upravičeno odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZPP člen 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 34.
plačilo sodne takse – fikcija umika tožbe – neprejem plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročilnica – izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker iz spisa izhaja, da odvetnici tožeče stranke ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse (v dopolnjeni tožbi tožeča stranka zahteva odmero sodne takse, sodišče poziva odvetnico, naj v roku nadaljnjih 3 dni predloži dokazilo o plačilu sodne takse in odvetnica piše, da ni prejela naloga), je uspelo tožeči stranki dokazati, da to kar piše na vročilnici, ni pravilno.
starostna pokojnina - ponovna odmera - pravnomočna odločba - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - ustavna odločba
Tožnici del plač, s katerimi so bile vplačane delnice oz. obveznice za notranji odkup, ni bil upoštevan pri izračunu pokojninske osnove, kot je razvidna iz dokončne odločbe z dne 16. 1. 2003. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka v skladu s 183. členom ZPIZ-2, ki omogoča razveljavitev oz. spremembo dokončne odločbe, odločiti o spremembi dokončne odločbe z dne 16. 1. 2013 in tožnici ponovno odmeriti starostno pokojnino.
V bistveno enaki zadevi je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-239/14-10 z dne 26. 3. 2015 presodilo, da tako ZPIZ/92 kot sedaj veljavni ZPIZ-2 urejata posebno izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega je mogoče zahtevati ponovno odmero pokojnine, in sicer v primerih, da se odpravijo morebitna prikrajšanja, ki so nastala zaradi uporabe 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, torej zaradi neupoštevanja dela plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup v primeru lastninskega preoblikovanja podjetij. Ustavno sodišče RS je ob ugotovitvi, da ZPIZ-1 takega izrednega pravnega sredstva ne vsebuje, določilo, da zavod (tožena stranka) odmeri pokojnino po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pokojnine.
znižanje plačila vrtca - dohodek - dobiček od kapitala
V skladu s 13. členom ZUPJS je dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dopustno zmanjšati le za izplačane preživnine in periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, pa ni začela prejemati drugih periodičnih prejemkov (kot na primer plače, pokojnine, preživnine, rente in drugih dohodkov, ki se prejemajo v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih). Med te izdatke oz. prejemke ni mogoče uvrstiti izgube na kapitalu tožnika za odsvojeno nepremičnino (ugotovljene v davčnem postopku kot razlike med nabavno in prodajno vrednostjo zaradi upoštevanja investicijskih in vzdrževalnih stroškov).
ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev upošteva premoženje. V 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a je določeno, da se med drugim v premoženje štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugačnem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odstavka 12. člena istega zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v premoženje ne more biti vštet znesek na varčevalnem računu, če je vključen že v znesek prejemka iz naslova dohodka.
ZDR člen 42, 47, 49, 126. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 213, 213/1.
razlike v plači - dodatek za nočno in nedeljsko delo
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Pravica do plače je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi določitev nižje plače v novo sprejeti kolektivni pogodbi oziroma začasnih dogovorih ne vpliva neposredno na pravico do višje osnovne plače, ki izhaja iz delavčeve obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Na podlagi 47. člena ZDR lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi, do česar pa v primeru tožnikov ni prišlo. Z individualnimi pogodbami o zaposlitvi, ki so med tožniki in toženo stranko veljale v spornem obdobju, je bilo dogovorjeno, da se določila panožne kolektivne pogodbe in drugi dogovori uporabljajo le, če je to v tej pogodbi izrecno dogovorjeno. Takšnih pogodbenih določb glede višine plače tožniki niso imeli, zato tožena stranka v spornem obdobju ni imela pravne podlage, da jim izplačuje nižjo plačo od tiste, ki je bila dogovorjena v pogodbah o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku tožnikov za plačilo razlik v plači.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid III. kategorije
Pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, še ni bilo mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in I. kategorije invalidnosti, posledično pa tudi ni podlage za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Zato tožbeni zahtevek na njegovo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ugotovitev vrednosti nepremičnin – status zemljišča
Glede na dejstvo, da je cenilec pojasnil, da definicija analize najgospodarnejše rabe zemljišča iz MSOV opredeljuje pogoj zakonske dopustnosti, dolžnikova nepremičnina pa zaradi pravnih omejitev (veljavni zazidalni načrt tega ne predvideva) teh pravnih možnosti nima, pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo o strokovnosti, zanesljivosti in natančnosti cenitvenega poročila, saj dejanska možnost formiranja gradbene parcele glede na zgoraj opisano definicijo na vrednost nepremičnine ne more vplivati.
neizbran kandidat - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo kot prepozno. Tožnik je bil najkasneje s podpisom pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom dne 29. 8. 2011 seznanjen z neizbiro, kar pomeni, da je tožnik najkasneje tega dne prejel obvestilo delodajalca o neizbiri kandidata z dne 8. 7. 2011 in izvedel za kršitve, zato je tedaj začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz petega odstavka 204. člena ZDR. Ker je tožnik tožbo vložil 29. 8. 2012, jo je vložil prepozno, zato je pravilno zavržena.
invalidska pokojnina - invalidnost II. kategorije - starost - poklicna rehabilitacija
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, to starost pa je dopolnil, še preden je bila izdana izpodbijana prvostopenjskega odločba tožene stranke, zato je v tem primeru že izpolnjeval pogoje po določbi 2. alinee 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. ZPIZ-1 v 2. alinei 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star več kot 50 let. To določbo je namreč potrebno razlagati tako, da pridobi pod določenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.