pravdni stroški – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta v pravdi, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je toliko, kot ga je tožeča stranka navedla v tožbi, lahko pa ga sodišče s sklepom spremeni.
V postopku izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več mogoče upoštevati okoliščin, kot so obžalovanje storilca in njegova brezpogojna pripravljenost, da bo v bodoče spoštoval cestnoprometne prekrške, kajti te okoliščine so lahko upoštevne kot posebno olajševalne okoliščine le v konkretnem postopku o prekršku.
Zakonskih določb, ki bi izrecno ali posredno določale enotno sosporništvo za primere kot je konkretni, ni. Takšnega sklepa pa ne omogoča niti pravna narava konkretnega razmerja, saj vsak od solastnikov lahko odgovarja le za svoj del obveznosti – torej za tisti del kupnine, ki jo je prejel, glede zatrjevane koristi pa je dolžan vrniti toliko, za kolikor je okoriščen. Na to, da gre za navadne sospornike, ne vpliva niti dejstvo, da so nekateri toženci pravni nasledniki bivših solastnikov, saj so tudi sodediči, ki odgovarjajo za zapustnikove dolgove navzven solidarno, navadni sosporniki.
ZPP člen 4, 4/1, 142, 142/1, 282, 282/3, 293, 293/1.
predlog za preložitev naroka – obvestilo – objava naroka na spletni strani – načelo javnosti pravdnega postopka – pisno vabilo – domneva umika tožbe
Da predlogu za preložitev naroka ne bo ugodeno, sodišče tožnika ni bilo dolžno obvestiti. Tožnik je bil o naroku pravilno obveščen (osebna vročitev); opozorjen pa je bil tudi na posledice svojega izostanka. Dolžnost tožnika, ki išče sodno varstvo, je, da je v postopku aktiven in se odzove na vabilo sodišča za poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Vprašanje, ali je bilo dejstvo o razpisu naroka (pravočasno) objavljeno na spletni strani sodišča, je nepomembno. Objava naroka na spletni strani je namenjena seznanitvi splošne javnosti o naroku. Objava tako predstavlja izvedbo načela javnosti pravdnega postopka (1. odstavek 4. člena in 1. odstavek 293. člena ZPP) ter ni prvenstveno namenjena, da se na takšen način o naroku obvesti in o njem seznani stranke v postopku. Stranke v postopku se morajo razpisanega naroka udeležiti ne glede na morebitno (ne)objavo na spletni strani. Sodišče namreč stranke seznani o razpisanem naroku pisno z vabilom, skladno z določbami ZPP o osebnem vročanju (1. odstavek 142. člena ZPP), kot je to storilo v tem primeru.
ugovor tretjega – neobrazložen ugovor – vročanje neobrazloženega ugovora v odgovor upniku – stroški odgovora upnika na ugovor tretjega – kriterij krivde kot merilo za odločanje o obveznosti povrnitve stroškov upniku
Tretjemu, ki je vložil neobrazložen in s tem neutemeljen ugovor, ni mogoče očitati, da je z vložitvijo ugovora tretjega upniku neutemeljeno povzročil stroške vloženega odgovora na ugovor tretjega. Čeprav mu je bil ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor, upnik zgolj zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor od tretjega.
ZPP člen 325, 325/1, 327, 327/3, 332, 339, 3392, 339/2-14.
izrek sklepa - dopolnilni sklep - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločilo o toženčevem stroškovnem zahtevku, bi toženec po 1. odstavku 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP lahko predlagal izdajo dopolnilnega sklepa, vendar tega ni storil. V pritožbi sodišču prve stopnje namreč ne očita, da ni odločilo o njegovem zahtevku, ampak vsebinsko oporeka razlogom, s katerimi mu je sodišče prve stopnje odreklo pravico do povrnitve ugovornih stroškov. Toženčeve pritožbe torej ni mogoče šteti za predlog, naj se izda dopolnilni sklep.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – negativni učinek na stečajno maso – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika
ZFPPIPP glede objektivnega pogoja izpodbojnosti (opredeljen kot posledica pravnega dejanja stečajnega dolžnika) predvideva, da je podan v dveh alternativno in ne kumulativno določenih primerih.
Za utemeljitev objektivnega pogoja izpodbojnosti (zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno), je bistveno, da je asignat izpolnil obveznost, ki jo je imel do asignanta.
ZIZ člen 15. ZOdvT tar. št. 3466. ZPP člen 254, 254/3.
pritegnitev novega izvedenca - cenitev nepremičnine - pravica do izjave
Za postavitev novega izvedenca je potrebna ocena sodišča, da so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti, ali utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pri čemer se teh pomanjkljivosti ali dvoma ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca. Graja neprimerljivosti izbranih nepremičnin ni utemeljena, saj je izkustveno sprejemljivo izvedenčevo izhodišče, da se vzame kot primerljive nepremičnine iz najožjega okolja glede na pomen lokacije za vrednost nepremičnin. Zaradi omejenosti trga nepremičnin, kot ga je pojasnil izvedenec, je utemeljena primerjava tudi časovno nekoliko oddaljenih prodaj in ne povsem enakih nepremičnin.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064699
SZ-1 člen 23. SPZ člen 68, 115.
neplačani računi za dobavljeno toplotno energijo – spor majhne vrednosti – toplotna postaja – skupni del večstanovanjske stavbe – izklop iz sistema ogrevanja
Toženka je lastnica stanovanja, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjski stavbi in zato je v skladu z določbo 68. člena SPZ dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena skupne stvari, ki se nanašajo nanjo, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža. Posamezni etažni lastnik na takšno zakonsko obveznost z enostranskim ravnanjem/izjavo ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0080560
URS člen 22. ZPP člen 12, 214, 214/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/3, 452/4, 453. OZ člen 287, 287/1.
postopek v sporih majhne vrednosti – izvedba naroka – načelo pomoči prava nevešči stranki – načelo materialnega procesnega vodstva – neprerekane trditve – priznana dejstva – enako varstvo pravic – vračunavanje obveznosti – vrstni red vračunavanja
Glede na zakonsko ureditev spora majhne vrednosti tožena stranka tudi ob morebitnem razpisu naroka za glavno obravnavo dodatnih dejstev poleg tistih, ki jih je navajala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi, na naroku ne bi mogla zatrjevati, zato ji pravica do obravnavanja pred sodiščem zaradi neizvedbe naroka iz tega razloga ni bila kršena.
Načelo pomoči prava nevešči stranki se nanaša le na procesne pravice in ne na pravice materialnega prava. Navedeno pomeni, da se pomoč prava neuki stranki razteza le na njena pravdna dejanja, ne pa na strankine izjave o dejstvih, zato sodišče v okviru navedenega načela stranke ni dolžno (posebej) opozarjati na posledice neprerekanja trditev nasprotne stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080559
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32, 32/1. OZ člen 364. ZPP člen 362, 362/1, 436, 436/3.
spor majhne vrednosti – mednarodni cestni prevoz blaga – prevozna pogodba – konvencija CMR – prevoznina – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – neprerekana dejstva – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – protispisnost
Namen instituta pripoznave dolga, ki na priznanje navezuje posledico pretrganja zastaranja, je v obstoječem obligacijskem razmerju pred zastaranjem varovati upnika, ki naj bi ga potrditev dolžnika, da je (še vedno) nekaj dolžan, pustila v prepričanju, da dolžnikova trenutna neizpolnitev ni tudi že znamenje, da svoje obveznosti ne namerava izpolniti in upnika začasno odvrnila od sodnega uveljavljanja terjatve.
stvarna pristojnost – pristojnost okrožnega sodišča – vrednost spornega predmeta – pravdno sodišče – nepravdno sodišče
Ker gre v tej zadevi za spor o pravici oziroma pravnem razmerju - lastninsko tožbo, ki jo obravnava pravdno sodišče, in ker napovedana vrednost spora presega 20.000,00 EUR, je za odločanje pristojno okrožno sodišče.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nedovoljene pritožbene novote – stroški postopka – načelo končnega uspeha – načelo krivde
Pritožbene trditve glede nepravilnega upoštevanja zneskov 46,00 EUR in 41,63 EUR so nedopustna pritožbena novota, ker ni izkazano, da jih brez krivde ni bilo mogoče podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083122
ZPP člen 313, 339, 339/2, 436, 436/3, 450, 450/1, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 299, 378.
spor majhne vrednosti – izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – nedovoljeni pritožbeni razlogi – pritožbeni stroški – zakonske zamudne obresti
Tožnica bi morala izvedbo naroka izrecno in vnaprej zahtevati. Samo določeni dokazni predlogi, na primer zaslišanje strank ali prič, v ta namen ne zadoščajo.
plačilo sodne takse – uspeh v pravdi – oprostitev plačila sodnih taks
Ker sta tožnika v postopku delno uspela, na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pa sta pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena, morata ta del takse plačati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083130
SPZ člen 92, 96. OZ člen 198. ZPP člen 13, 206, 249.
vrnitev nepremičnine – pasivna legitimacija – dejanska oblast nad stvarjo – nadomestilo za neupravičeno uporabo nepremičnine – tržna najemnina – stanje nepremičnine – predhodno vprašanje – nagrada in stroški izvedenca – nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov
Dokazanost trditve, da je tožničina nepremičnina vključena v sklop nepremičnin v solasti tožencev in se z njo gospodari na enak način, bi mogla ob upoštevanju okoliščin, v katerih je nastal spor o lastništvu sporne nepremičnine, utemeljevati drugačen odgovor na vprašanje, ali imajo drugo-, tretje- in četrtotoženec dejansko oblast nad stvarjo.
Okoliščine primera narekujejo zaključek, da se pri izračunu nadomestila za uporabo izhaja iz stanja nepremičnine, kakršno bi po rednem teku stvari – če si prvotoženka ne bi od leta 1982 in še tudi kljub pravnomočni sodbi lastila tožničine nepremičnine – obstajalo v začetku vtoževanega obdobja v letu 2005.
upravljanje večstanovanjske stavbe - pooblastila upravnika - pogodba o upravljanju - spremenjene okoliščine - plačilo stroškov upravnika - delitev stroškov s strani upravnika - substanciranje dokaznega predloga - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - metodološki napotek
V storitev upravljanja spada tudi evidentiranje akontativnih in drugih prihodkov ter poravnava obveznosti.
V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, ne pa, kadar je za stranke vsebinsko neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja).
izvršba proti družbeniku - izvršba proti ustanovitelju - ustanovitev zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - odgovornost ustanovitelja zavoda
Glede na zakonsko ureditev odgovornosti ustanovitelja zavoda, ko je v 2. odstavku 49. člena ZZ določeno, da je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, in upoštevajoč, da je Akt o ustanovitvi Inštituta A, Zavoda B v 1. odstavku 16. člena omejil odgovornost ustanovitelja zavoda za obveznosti zavoda do višine vrednosti premoženja, ki ga je vanj vložil, je ustanovitelj poleg obveznosti plačila svojega vložka, odgovoren še za obveznosti zavoda do te višine.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0076382
ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 39/1-2, 39/1-3, 47, 68.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve – omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov – duševna motnja – blodnjavost – stroški postopka
Ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je treba odvrniti nevarnost, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča sebi ali drugim, vse z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo odrejeno zdravljenje. Če si bolnik povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi druge njegove pravice z nadomestitvijo njegove odločitve z ustreznim ukrepom države.