povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari
Za oškodovance, ki so bili pred poškodbo stalno ali pa za določen čas zaposleni, se po sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega (npr. da bi oškodovanec zaposlitev opustil, da ne bi več pridobival zaslužka).
razlika v plači - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina
Tožena stranka s sprejemom sklepa uprave ni smela v pogodbi o zaposlitvi določene oz. med strankama dogovorjene plače enostransko znižati, ker je takšno znižanje nezakonito. Dejstvo, da tožnik od tožene stranke ni zahteval plačila višje plače, še ne pomeni, da je s plačilom nižje plače od dogovorjene soglašal.
Tožnik je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2012, ker v tem letu ni izrabil letnega dopusta in je bil pred prenehanjem delovnega razmerja v bolniškem staležu. To pa je objektivna okoliščina, ki onemogoča izrabo letnega dopusta.
Obvestilo, s katerim je tožena stranka tožnika obvestila, da preneha z dejavnostjo na določeni lokaciji in da bo njeno dejavnost prevzela druga družba, ki bo prevzela tožnika za nedoločen čas in pod istimi pogoji, kot jih je imel pri toženi stranki, ne predstavlja ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi s strani drugega delodajalca. Ustna ponudba nove pogodbe o zaposlitvi ni ponudba v skladu z 90.a členom ZDR. V konkretnem primeru tožnik ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, prav tako ni obstajala zaveza drugega delodajalca, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. Zato je tožnik upravičen do odpravnine pri toženi stranki v skladu z določbami ZDR.
odpoved neuvedenemu dedovanju – oporočno dedovanje dediča, ki se je odpovedal dedovanju
S pogodbo o odpovedi dediščini zapustnik ne razpolaga z zapuščino in tudi ni z ničemer zavezan, da kljub dedni odpovedi tistemu, ki se je odpovedal dedovanju, z oporoko česa ne nakloni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog
Spremenjena organizacija dela, ki jo je tožena stranka izvedla tako, da je delovne naloge prej samostojnega delovnega mesta vodje strokovne (splošne-pravne) službe, ki ga je opravljala tožnica, drugače razporedila med zaposlene oziroma jih delno oddala odvetniški pisarni kot zunanjemu izvajalcu, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija, razporeditev nalog, naložitev določenih nalog drugemu delavcu, oziroma ukinitev delovnega mesta potrebna. To pomeni, da je tožena stranka, kljub vsebinskemu nadaljevanju opravil, ki jih je pred tem opravljala tožnica, lahko odločila, da se takšna dela opravljajo v okviru dveh ločenih služb (pravne in splošne službe), tako da je del opravil prenesla na druga na novo oblikovana delovna mesta, del pa na zunanjega izvajalca - odvetniško pisarno. Ker pri toženi stranki ni prišlo le do formalne (navidezne) reorganizacije, temveč tudi do dejanske spremembe organizacije dela in ukinitve delovnega mesta vodje splošne-pravne službe, ukinitev delovnega mesta pa ni bila posledica šikaniranja tožnice, je podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083116
ZOZP člen 7.
regresni zahtevek zavarovalnice – zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – ekskulpacija zavarovanca – dokazno breme
Ker se toženka ni odzvala vabilu na zaslišanje, ni založila za izvedenca avtomobilske stroke, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da ni zakrivila prometne nesreče. Ker je policija odredila odvzem krvi, izvidi pa so pokazali vinjenost, so izpolnjeni pogoji, da mora toženka po 7. členu ZOZP povrniti povzročeno škodo, katero je zavarovalnica izplačala oškodovancu.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082539
ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/5.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi - stroški nepravdnega postopka - zvetl - krivdno povzročeni stroški
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL, pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo 1. odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo 5. odstavka 35. člena ZNP.
Predlog predlagateljev je bil glede na določbo 5. odstavka 30. člena ZVEtL očitno neutemeljen, zato je njihovo ravnanje v postopku mogoče označiti kot malomarno, ki je drugo nasprotni udeleženki povzročilo nepotrebne stroške, zato so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka 35. člena ZNP, tudi ob upoštevanju vseh posebnosti nepravdnega postopka in postopka po ZVEtL.
Pritožnik utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode, in sicer 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Navedena določba po vsebini predstavlja standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev
pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstva, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. V konkretni zadevi odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo ni povsem v skladu z navedenimi merili.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083121
OZ člen 921. ZPP člen 339, 339/2, 451, 452, 453, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznih predlogov – prekluzija – substanciranje dokaznega predloga
V pravdnem postopku ima vsaka stranka pravico do predlaganja dokazov in tudi pravico do izvedbe le-teh. To pa še ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj je mogoče prejeto obdržati – pošten prejemnik – prejemnik odškodnine – pravnomočnost sodbe – ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Ko je toženec bil seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačanemu odškodnine v smislu 195. člena OZ, katere vračilo se vtožuje v tej pravdi.
ZGD-1 člen 32, 505, 526, 526/1. ZSReg člen 19, 24, 24/2, 34, 34/1, 37, 39.
upravitelj zapuščine – upravljanje družbe z enim družbenikom – zakoniti zastopnik družbe – pravno veljavno izjavljanje volje pravne osebe – pogoji za vpis v sodni register – zahtevek za vpis, ki temelji na odločitvi zakonitega zastopnika pravne osebe – smiselna uporaba nepravdnega postopka
S sklepom zapuščinskega sodišča upravitelj zapuščine v družbi P. d. o. o. ni pridobil več pravic od pravic, ki jih je imel v tej družbi zapustnik.
Če je v konkretnem primeru notar sklep družbenika o odpoklicu in imenovanju direktorja, ki je podlaga za vpis, pretvoril v elektronsko obliko in s tem pridobil pravico, da v imenu subjekta vpisa vloži predlog za vpis spremembe v sodni register, sodišče prve stopnje pravilno predloga ni zavrglo kot nedovoljenega. Zahtevek za vpis pa ni utemeljen zato, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis določa prvi odstavek 34. člena ZSReg (zahtevek za vpis temelji na odločitvi, ki je ni sprejel zakoniti zastopnik družbenika - pravne osebe).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083089
ZASP člen 57.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – vsebinske omejitve avtorske pravice – prosta uporaba – preizkus naprav – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – dokazno breme
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.
POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064760
OZ člen 51, 51/4, 597, 597/3, 603, 603/1. ZKZ člen 26, 26/5. ZPP člen 325.
odpoved najemne pogodbe – primeren naknadni rok za odpravo napak – dajatveni tožbeni zahtevek – oblikovalni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku – posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Za odpoved najemne pogodbe v skladu s 1. odstavkom 603. člena OZ zadostuje izvensodna enostranska izjava najemodajalca in učinkuje, odkar jo prejme najemnik, o utemeljenosti odpovedi pa sodišče odloča kot o predhodnem vprašanju in se do tega opredeli zgolj v obrazložitvi.
Za primer, da sodišče ne odloči o vseh postavljenih zahtevkih, je predvidena dopolnilna sodba. Na podlagi 1. odstavka 325. člena ZPP je toženec imel možnost v petnajstih dneh od prejema izpodbijane sodbe predlagati sodišču prve stopnje, naj odloči še o oblikovalnem zahtevku, vendar je ni izkoristil. Zato se oblikovalni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo, šteje za umaknjenega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060777
ZPP člen 163, 163/7, 189, 189/3, 189/4. SPZ člen 92, 99. OZ člen 395, 395/1, 604.
visečnost pravde – litispendenca – istovetnost tožbenega zahtevka – dejanska in pravna podlaga zahtevka – zavrženje tožbe – varstvo lastninske pravice – zaščita lastnika pred vznemirjanjem – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Nova pravda se ne more začeti, če med istima strankama že teče pravda o istem zahtevku. Tak je konkretni primer, ko tožnika zoper toženca v dveh pravdnih postopkih uveljavljata identičen zahtevek za izročitev stvari v posest in prepoved uporabe stvari. Dejanska podlaga zahtevka je v obeh zadevah varstvo lastninske pravice in zaščita lastnika pred vznemirjanjem.
oprostitev plačila sodnih taks - popolna izjava o premoženjskem stanju - zavrženje nepopolnega predloga
V izjavi oziroma v rubrikah “podatki o materialnem stanju vlagatelja - pravne osebe” bi tožena stranka morala izpolniti podatke o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, vendar pa glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča tožena stranka ni tako ravnala. Po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je tožena stranka predložila izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 in v točki IV obrazca ZST-1 v opombah navedla, da posluje z izgubo, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih ne more zagotoviti, ni pa izpolnila obrazca pod točkami A, B, C, Č in D IV točke, ampak je zgolj navedla, da naj sodišče vpogleda v podatke AJPES in sicer v bilanco stanja, v izkaz poslovnega izida ter pod točko D v register transakcijskih računov pri AJPES. To pa ne zadošča, zaradi česar je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tako izpolnjena izjava o premoženjskem stanju nepopolna. Ni namreč naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev predlagatelja samo išče v predlaganih oziroma predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi morda bile v korist predlagatelju.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
ZPP člen 125a, 125a/1, 286b, 286b/1. ZDR člen 6a. ZDCOPMD člen 5.
trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (domnevna prepoved uporabe sanitarij; podaja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve; opredelitev tožnikovega neustreznega obnašanja na sindikalnem sestanku kot kršitev delovne obveznosti; pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083705
OZ člen 179, 943. ZPP člen 154.
obveznosti zavarovalnice – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – pravična denarna odškodnina – akontacija odškodnine – zamuda – zaključek zdravljenja – začetek teka zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka popolno zdravstveno dokumentacijo prejela 27. 1. 2011, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ob plačilu akontacije odškodnine leta 2010 še ni bila v zamudi. Zato je odločitev v izreku sodbe, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od akontacije odškodnine od 28. 1. 2010 do 23. 3. 2010, napačna.
uporaba solastne stvari – predlog za delitev skupnega premoženja – zahteva za souporabo – uporabnina – prikrajšanje – okoriščenje – prostovoljna izselitev solastnika
Dejstvo, da je tožnik zahteval ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem ter podal predlog za delitev skupnega premoženja, še ne pomeni oziroma ne predpostavlja, da je zahteval souporabo.
Tožnik se je prostovoljno odselil od toženke in se preselil k materi, pri čemer ni konkretno navedel oziroma dokazal, da je bil zaradi tega prikrajšan. Prikrajšanje pa mora biti vselej konkretno in realno, zaradi česar njegov zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – prenehanje služnosti zaradi zastaranja – delno prenehanje služnosti zaradi zastaranja
Če se služnost izvršuje v manjšem obsegu, kot je njena vsebina, je mogoče delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja.