Upoštevaje konkretne okoliščine, ko torej vinjenost ni dokazana in ni šlo za direkten in namenski udarec intervenienta, nadalje policija do tedaj s tem lokalom ni imela težav, kot tudi ne s samim lastnikom lokala, ko je tudi jasno razvidno, da je tožnik veliko višji in močnejši od kršitelja in dokazni postopek tudi ni dokazal velike hrupnosti v lokalu niti ne nevarnosti nemira in izgreda gostov ob izvedbi aretacije, torej posebne okoliščine niso bile podane niti glede samega lokala niti glede osebe kršitelja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru povečana nevarnost za nastanek škodnih posledic ni bila dokazana in objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke ni podana.
Določilo 1026. člena OZ varuje poroka pred upnikom, če je ob dospelosti terjatev, v razmerju do glavnega dolžnika pasiven, torej ko upnik ne terja izpolnitve obveznosti do glavnega dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083090
ZIZ člen 41, 41/5. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o finančnem leasingu – neplačevanje obrokov leasinga – kršitev pogodbe – izpolnitveni zahtevek – izpolnitev pogodbene obveznosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – verodostojna listina – nedovoljene pritožbene novote
Tožbeni zahtevek s katerim se vtožuje plačilo s pogodbo dogovorjene obveznosti, nastale zaradi kršitve te iste pogodbe, ni odškodninski zahtevek, ampak izpolnitveni zahtevek, ki temelji na pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081047
ZPP člen 286, 286/1, 286/2. OZ člen 171, 171/1.
prekluzija - nova dejstva in dokazi - poslovna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - varstvo in zdravje pri delu - odgovornost delavca - soprispevek - regresna pravda
S tem, ko je sodišče stranki določilo rok za odgovor na vlogo druge stranke in jo opozorilo, da kasnejših trditev ne bo upoštevalo, je postavilo nov časovni mejnik nastopa prekluzije pred glavno obravnavo.
Če je mogoče krivdnemu ravnanju delavca pripisati odgovornost za nastanek škodnega dogodka, potem povzročitelj v regresni pravdi ni odgovoren za vso škodo.
vrnitev v prejšnje stanje – nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – prepoved reformatio in peius
Vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičevanje nepredložitve novega pooblastila odvetnici za vložitev izrednega pravnega sredstva in očitek, da je sodišče dopustilo nepravilno zastopanje mladoletnih tožnikov. Tak predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nesklepčen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CARINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081992
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/2, 121, 121/1, 121/1-d. ZICPES člen 71, 71/1, 71/6. ZPP člen 181, 181/2.
kršitev pravic intelektualne lastnine – kršitev znamke – ugotovitvena tožba – uničenje blaga in začetek postopka – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – uporaba v gospodarskem prometu – carinski ukrepi – uničenje blaga pod carinskim nadzorom
V določilih ZIL-1 ni podlage za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka. Ker tudi v posebnih predpisih, ki jih citira tožeča stranka, to je ZCUKPIL in Uredbi EU št. 608/2013 z dne 12. junija 2013, ni podlage za vložitev ugotovitvene tožbe, da so pravice iz znamke kršene, bi lahko v obravnavanem primeru prišla v poštev le ugotovitvena tožba na podlagi določil ZPP, po katerih tožeča stranka lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, še preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, če ima tožeča stranka od tega pravno korist ali če ima kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
Namen prepovedane uporabe kršitvenega znaka v gospodarskem prometu mora biti trženje blaga ali storitev. Imetnik pravice intelektualne lastnine na blagu, ki se fizični osebi, ki prebiva na ozemlju države članice, proda preko spletne trgovine v tretji državi, uživa ob vnosu tega blaga na ozemlje te države članice varstvo, ki mu je podeljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je bilo ugotovljeno, da je kršilo take pravice, že zgolj na podlagi nakupa navedenega blaga. Pravice iz znamke so torej lahko kršene kadar se izkaže, da je bilo blago predmet prodaje stranki v Evropski uniji, kar pomeni, da se taka prodaja šteje za uporabo v gospodarskem prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081994
ZPP člen 146, 146/4. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT tarifna številka 2202.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – postavitev začasnega zastopnika – vročanje pisanj – povrnitev stroškov – nagrada za posel – enostavna pisanja – obveznosti prevzemnika naročila – skrbnost ravnanja začasnega zastopnika – pomen povratnice
Namen postavitve začasnega zastopnika je v tem, da sodišču olajšuje vročanje in s tem olajšuje delovanje sodišča. Ne glede na to pa začasni zastopnik zastopa tudi koristi stranke. Njegov položaj je takšen, da bi se za vročitev stranki moral prizadevati na podoben način, kot sodišče oziroma na podoben način, kot prevzemnik naročila.
Povratnica sama po sebi ne zagotavlja bolj zanesljive vročitve, temveč le še lažjo dokazljivost o uspehu (ali neuspehu) pri poskusu vročanja.
ZPP člen 125a, 125a/1, 286b, 286b/1. ZDR člen 6a. ZDCOPMD člen 5.
trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (domnevna prepoved uporabe sanitarij; podaja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve; opredelitev tožnikovega neustreznega obnašanja na sindikalnem sestanku kot kršitev delovne obveznosti; pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083705
OZ člen 179, 943. ZPP člen 154.
obveznosti zavarovalnice – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – pravična denarna odškodnina – akontacija odškodnine – zamuda – zaključek zdravljenja – začetek teka zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka popolno zdravstveno dokumentacijo prejela 27. 1. 2011, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ob plačilu akontacije odškodnine leta 2010 še ni bila v zamudi. Zato je odločitev v izreku sodbe, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od akontacije odškodnine od 28. 1. 2010 do 23. 3. 2010, napačna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083089
ZASP člen 57.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – vsebinske omejitve avtorske pravice – prosta uporaba – preizkus naprav – neupravičena pridobitev – plačilo DDV – dokazno breme
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064675
ZASP člen 8, 9. OZ člen 178.
kršitev avtorske pravice – osebnostne pravice – moralne avtorske pravice – urejena zbirka uradnih dokumentov – zbirke – objava grafičnega prikaza strani na zaslonu
Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.
V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014592
ZDR-1 člen 115. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZSDP člen 9, 17, 26, 41.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083095
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – prosta dokazna ocena – upoštevanje metodoloških napotkov
Izražena negativna vrednostna sodba lahko predstavlja razžalitev in bi moralo sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, po ugotovitvi, kaj je bilo dejansko izrečeno, presoditi žaljivost toženkine izjave in obstoj morebitnih duševnih bolečin tožnice.
Za izrek denarne kazni stranki (oziroma ostalim udeležencem v postopku) v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZPP mora biti ugotovljeno, da je slednja svoje procesne pravice zlorabila oziroma da je (v postopku) ravnala z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Kot je razvidno iz samega zakonskega besedila (hkrati pa je to tudi imanentno samemu institutu zlorabe pravice), mora iti za hoteno oziroma naklepno (dolozno) postopanje. Zgolj strankino nevestno oziroma malomarno postopanje uporabe obravnavanega instituta in posledičnega izreka denarne kazni (in to ne glede na posledico, ki naj bi zaradi takšnega strankinega ravnanja nastala) ne omogoča.
ZPP člen 116, 116/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZFPPIPP člen 28, 28/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – profesionalna skrbnost gospodarske družbe – zastopanje pravne osebe – bolezen otroka – zapora ceste – odvrnljivost zamude
Sklicevanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni telefonirala na sodišče in s tem dosegla krajšo preložitev naroka, je nepravilno. Za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zadoščala že ugotovitev neopravičljivosti vzrokov zamude tožeče stranke.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063143
OZ člen 122, 122/3, 122/4, 427, 427/3, 432. ZPP člen 337, 337/1.
prenos pogodbe - prevzem dolga - stranske pravice - smiselna uporaba določb o prevzemu dolga – pritožbene novote
Zgolj obstoj okoliščine, da četrti odstavek 122. člena OZ predvideva, da se določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe, še ne pomeni, da glede slednjega ne bi bilo moč uporabiti tudi drugih določb, ki veljajo za institut pogodbe o prevzemu dolga. Takšna razlaga „izključevanja“ uporabe, ki jo ponuja pritožba, civilnemu pravu ni lastna.
Ne drži, da je uporaba določbe 427. člena OZ v konkretnem primeru v izrecnem nasprotju z določbo 122. člena OZ.
gradbena pogodba - pogodba o naročilu - dobava in montaža montažne hiše - dodatna dela - aneks k pogodbi - ugovor neizpolnjene pogodbe - dogovor o načinu plačila za opravljena dela - denarna subvencija iz Eko sklada - dogovorjeni odložni pogoj za plačilo del - ničnost pogoja - neupravičenost do subvencije - stvarne napake - grajanje napak - pravočasnost grajanja napak
Dogovorjeni odložni pogoj za plačilo del po aneksu šele po pridobitvi denarne subvencije od Eko sklada, je bil v nasprotju s prisilnimi predpisi.
POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064760
OZ člen 51, 51/4, 597, 597/3, 603, 603/1. ZKZ člen 26, 26/5. ZPP člen 325.
odpoved najemne pogodbe – primeren naknadni rok za odpravo napak – dajatveni tožbeni zahtevek – oblikovalni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku – posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Za odpoved najemne pogodbe v skladu s 1. odstavkom 603. člena OZ zadostuje izvensodna enostranska izjava najemodajalca in učinkuje, odkar jo prejme najemnik, o utemeljenosti odpovedi pa sodišče odloča kot o predhodnem vprašanju in se do tega opredeli zgolj v obrazložitvi.
Za primer, da sodišče ne odloči o vseh postavljenih zahtevkih, je predvidena dopolnilna sodba. Na podlagi 1. odstavka 325. člena ZPP je toženec imel možnost v petnajstih dneh od prejema izpodbijane sodbe predlagati sodišču prve stopnje, naj odloči še o oblikovalnem zahtevku, vendar je ni izkoristil. Zato se oblikovalni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo, šteje za umaknjenega.