oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju stranka zadosti formalnim zahtevam ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu o okoliščinah iz 11. člena ZST-1. V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora namreč navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
upniški odbor – pogoji za članstvo v upniškem odboru – ovire za sodelovanje
Za člana upniškega odbora ne more biti imenovan le tisti upnik, ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika. Ker je navedeni upnik poleg zavarovane terjatve prijavil tudi navadno terjatev v višini 555.325,33 EUR ter 26.130,34 EUR kot pogojno terjatev, to pomeni, da nima položaja ločitvenega upnika glede vseh prijavljenih terjatev, zaradi česar ni ovir za sodelovanje v upniškem odboru.
skupno starševstvo – sprememba odločitve o vzgoji in varstvu
Neizvrševanje finančnih obveznosti po sodni poravnavi, s katero je bil mladoletni otrok zaupan v vzgojo in varstvo obema staršema (skupno starševstvo), samo po sebi ni razlog za novo odločitev o vzgoji in varstvu otroka. Doseči je treba (kvečjemu) realizacijo (izvršitev) dogovorjenih vzajemnih finančnih zavez.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073534
ZOR člen 11, 210, 210/4, 214. ZDavP-2 člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 96, 99, 418. ZPP člen 180, 180/3, 285.
vračilo preveč obračunanega davka – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega – zamudne obresti – obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka – obrestna mera – davčno razmerje – uporaba določb zakona o davčnem postopku – materialno procesno vodstvo
Razmerje med pravdnima strankama ni obligacijsko razmerje v skladu s 1. členom ZOR, udeleženca nista enakopravna v smislu 11. člena ZOR. Odločbo z dne 25. 9. 1996 je izdal organ tožene stranke kot organ oblasti, ki je med drugim dolžan poskrbeti za financiranje nalog države. Zato posledic medsebojnih učinkov ravnanj udeležencev tega razmerja ni mogoče presojati v skladu z obligacijskimi predpisi.
Pobiranje davkov je oblastna funkcija, prav tako njihovo vračilo.
Primere, ko je bilo davčnemu zavezancu odmerjenih preveč davščin in jih je ta tudi plačal, urejajo davčni predpisi. Zato ni podlage, da bi davčni zavezanec smel terjati kaj več ali kaj drugega, kot pa to, kar mu določa veljavni zakon o davčnem postopku (ali drug ustrezen zakon s tega področja). Te pravice davčni zavezanec uveljavi le v davčnem postopku, torej v upravnem postopku, ki se vodi v zvezi z vračilom davka. Podlage, da bi poleg tega smel zahtevati še kaj drugega, kot v obravnavani zadevi razliko v zamudnih obrestih glede na 210. in 214. člen ZOR, pa nima.
postopek za zavarovanje dokazov – pravno pomembna oziroma odločilna dejstva – izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke - v celoti izčrpannamen predlaganega zavarovanja dokazov
Tudi v postopku zavarovanja dokazov je presoja, katera dejstva so pravno pomembna in kateri od predlaganih dokazov naj se za ugotovitev teh dejstev izvedejo, na strani sodišča. Ker pa je namen postopka za zavarovanje dokazov zgolj izvedba tistih dokazov, glede katerih obstoji utemeljena bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba pozneje otežena in ne preizkušanje interesa za vodenje pravdnega postopka, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke omejilo zgolj na tista dejstva, ki jih po izvedbi sanacije spornega cestnega odseka zaradi sprememb danosti v naravi več ne bo mogoče ugotavljati, se pa za uveljavljanje morebitnega odškodninskega zahtevka predlagateljice izkažejo kot pravno relevantna.
osebni stečaj – potni stroški – izterjava stalnih prejemkov
Potni stroški so prejemek in spadajo v stečajno maso.
Predlog dolžnika za poplačilo stroškov prihoda na delo stečajno sodišče obravnava kot predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka, kar je bilo v tej zadevi tudi storjeno.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – popolnost tožbe – nesklepčnost tožbe – absolutna bistvena kršitev postopka
Ugotovitve sodišča prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča po eni strani (vsebinsko) pomenijo, da trditvena podlaga, ki jo je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe, ne individualizira življenjskega primera in ne omogoča identifikacije tožbenega zahtevka (takšna tožba pa je nepopolna in je ni mogoče obravnavati, saj nima predpisanih sestavin tožbe v smislu 1. odstavka 180. člena ZPP), po drugi strani pa, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v smislu sklepčnosti. Razlogi izpodbijane sodbe so tako med seboj v nasprotju in ne omogočajo njene objektivne presoje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP ne določa nobenih formalnih dokaznih pravil (razen domneve o resničnosti vsebine javne listine), ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče tožnici naložilo breme, da obstoj višine vtoževane terjatve dokazuje le s strani toženke potrjenimi dokazili, je tožnico prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku.
ZST-1 v tar. št. 1112 ne veže plačila takse po količniku 1 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče narok razpisalo preden je bila tožba umaknjena.
Na podlagi 2. odstavka člena 26 ZVEtL se glede odločanja o stroških postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini uporabljajo določila ZNP.
pogodba o transakcijskem računu – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlogi sodbe – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Materialno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno stanje ob vložitvi tožbe, saj je za odločanje pomembno stanje ob odločanju o glavni stvari.
Rok za plačilo sodne takse je potekel že 21.4.2014, torej je bila sodna taksa že prvič plačana prepozno. Zato so nastopile posledice neplačila sodne takse v postavljenem roku iz 3. odstavka 105.a člena ZPP – napoved pritožbe se je štela za umaknjeno že s potekom zadnjega dne roka za plačilo. Kasnejše plačilo sodne takse tega ne more sanirati.