spor majhne vrednosti – plačilo dobavljene električne energije – pritožbeni razlogi
S trditvami v pritožbi, da je plačala vse račune in da toženi stranki ne dolguje ničesar, s trditvami o neurejenih evidencah tožeče stranke, toženka uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in teh pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pri svojem odločanju ni smelo upoštevati.
Dedni dogovor ima v zapuščinski zadevi značaj sodne poravnave, z njim pa je bil razrešen tudi predmetni spor. Res se zapuščinski postopek zaradi njegove specifičnosti ne konča z dednim dogovorom (kot sodno poravnavo), ampak je za njegov zaključek potreben sklep o dedovanju. Vendar je sklep o dedovanju izdan skladno dogovorjenemu med dediči v dednem dogovoru, posledično čemur je dedni dogovor v zapuščinskem postopku pri vprašanju stroškov postopka upoštevati kot sodno poravnavo v drugih civilnopravnih postopkih.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014458
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 149, 153.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - sestop s tovornjaka - padec - soprispevek
Tožnik s tovornjaka, na katerem so bile mastne stopnice zaradi puščanja olja, ni sestopal po predpisanem tritočkovnem načinu, tako da bi se oprijemal držala z obema rokama, ampak se je držal oprijema z eno roko, s čimer je bistveno povečal možnost padca in njegove posledice. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek k nastali nezgodi ocenilo v višini 60%, kar je po presoji pritožbenega sodišča previsoko. Do tožnikovega padca je prišlo na spolzkih stopnicah tovornjaka, kjer je bil sicer res predpisan tritočkovni način sestopanja, česar tožnik ni spoštoval, vendar mu zaradi tega ni mogoče pripisati 60 % soprispevka k nezgodi, saj to ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik zaradi nepravilnega sestopa s tovornjaka k nezgodi prispeval v višini 40 %.
Na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku.
OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/4, 427/5, 429, 429/1, 434, 434/1, 434/3. ZPP člen 287, 287/1.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - seznanitev upnika - soglasje upnika - molk upnika - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Zgolj seznanitev tožeče stranke s prevzemom dolga ne zadostuje za sklepanje, da je ta privolila v spremembo dolžnika. Dokler upnik v prevzem dolga ne privoli, pa ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Zato upnik do prevzemnika nima nobenih pravic, pravno razmerje med upnikom in dolžnikom pa je še vedno vzpostavljeno.
Namen izvedbe dokazov je potrditev zatrjevanih, med pravdnima strankama spornih dejstev, ne dopolnjevanje manjkajočih odločilnih dejstev.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dogovor solastnikov – razpolaganje solastnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vlaganja v solastnino – povečanje solastniškega deleža na nepremičnini
Tožnika bi glede na to, da izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila terjata od toženca (polovični solastni del spornih nepremičnin, na katerem je vknjižen kot lastnik je pridobil od svojega očeta z darilno pogodbo po že opravljenih vlaganjih tožnikov), morala izkazati, da se je oče zavezal, da jima prepusti (vlaganjem) odgovarjajoči del svojega solastnega dela spornih nepremičnin.
ZIZ člen 17, 17/2, 40, 41, 41/2. ZPP člen 108, 108/1, 318, 318/3, 318/4.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost zahtevka
Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, skladno z določbo 40. člena ZIZ, in ne z vsebino kot jo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ, kar pomeni, da upnikov predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. 6. alineo drugega odstavka 41. člena ZIZ). Ob ugotovljenem zato ni bilo mogoče ravnati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075125
ZFPPIPP člen 215, 216, 216/1, 216/1-1, 216/1-2. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-5, 138, 138/3, 138/4. OZ člen 190.
prisilna poravnava – p ravni učinki potrjene prisilne poravnave – učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove – sklep o izvršbi – pridobitev ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – nasprotna izvršba – razlogi za nasprotno izvršbo – neupravičena obogatitev
Ker je tožena stranka z realizacijo izvršbe dobila poplačilo storitev, ki jih je izvedla v korist tožeče stranke, ni mogoče pritrditi stališču, da je obogatena. Če so obstajali pogoji za utesnitev izvršbe, je eventualno lahko privilegirana proti ostalim upnikom, nikakor pa ni obogatena. Sredstva, ki jih je z realizacijo izvršbe prejela, je dobila kot poplačilo svoje storitve in ne brez pravne podlage. Pravni temelj za prehod premoženja iz premoženjske sfere tožeče stranke v premoženje tožene stranke torej obstaja.
upniški odbor – pogoji za članstvo v upniškem odboru – ovire za sodelovanje
Za člana upniškega odbora ne more biti imenovan le tisti upnik, ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika. Ker je navedeni upnik poleg zavarovane terjatve prijavil tudi navadno terjatev v višini 555.325,33 EUR ter 26.130,34 EUR kot pogojno terjatev, to pomeni, da nima položaja ločitvenega upnika glede vseh prijavljenih terjatev, zaradi česar ni ovir za sodelovanje v upniškem odboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0074799
ZPP člen 70, 70-6, 214, 247, 247/1, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 99, 112, 631. ZPPSL člen 31. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 118, 119, 120.
gradbena pogodba - dodatna dela - potrditev dodatnih del s strani nadzornega organa - dogovor o komercialnem popustu - začasne situacije - končni obračun - popust na dodatna dela - dodatni popust - končna situacija - realizacija dogovora o dodatnem popustu - obseg izvedenih del - popust v primeru presežnih ali manjkajočih del - pogodbena pogajanja - sprememba pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - poslovni interes - pričakovani dobiček - pogodbena kazen - neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika - prenehanje podjemnikove obveznosti - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - seznanjenost s procesnim gradivom - trditve o novih dejstvih - novote - konkretizacija navedb - dopolnjevanje predhodnih navedb - procesna napaka sodišča - pogoj nekrivde - skrbnost stranke - izločitev sodnika - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog - subjektivni kriterij - objektivni kriterij - pravno mnenje sodnika - trajanje postopka
Gotovo je nekrivda stranke v smislu 4. odstavka 286. člena ZPP podana, če stranka pred prvim narokom za glavno obravnavo ni seznanjena z delom procesnega gradiva, bodisi s trditvami nasprotne stranke bodisi s predlaganimi dokazi.
Pri prekluziji glede navajanja dejstev moramo ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne strankine trditve o dejstvih. Stranka naknadno dopolnjuje svoje predhodne navedbe praviloma takrat, kadar te vsebujejo trditve o sklopu dejstev ali pravne abstrakte za preproste pojme oziroma kadar gre za v vsakdanjem življenju pogosto uporabljane pravne pojme, nasprotna stranka pa trditev o (pravno obarvanih) dejstvih prereka, kot to zahteva 1. odstavek 286. člena ZPP. Strankine naknadne navedbe niso novota, kadar so znotraj istega dejstvenega substrata, in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravnorelevantnih dejstvih. Če stranka navaja dejstva, ki so izven že zatrjevanega dejstvenega substrata, tedaj imamo opravka s tako imenovanimi novimi dejstvi.
Ko tožeča stranka prereka uporabo pravila prekluzije zaradi izostanka vročitve določenega procesnega gradiva, dejansko uveljavlja procesno napako sodišča. Zato vprašanje krivde ali nekrivde glede navajanja novih dejstev in posledično predlaganja novih dokazov ni mogoče razlagati ločeno od pravila prekluzije grajanja procesnih napak.
Začasne in končna situacija se izstavijo na podlagi izvedenih količin pogodbenih del in pogodbenih cen. Dogovor o njihovi izdaji po pravni naravi pomeni dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.
V Pogodbi stranki nista predvideli prilagajanje popusta v primeru presežnih ali manjkajočih del. Take določbe stranki v pogodbo nista zapisali. To je po mnenju višjega sodišča stvar izida pogodbenih pogajanj in s tem del poslovnega rizika izvajalca pri določanju pogodbenih cen. Spremembe pogodbe se ne more sodno zahtevati.
Dogovor o popustih ni samostojna pogodba, temveč je del gradbene pogodbe. Kavza gradbene pogodbe je zgraditev objekta. Kavzo pogodbe je treba razlikovati od poslovnega interesa od takega posla. Pričakovani dobiček je poslovni interes. Višina cene na enoto ali dogovorjeni popusti vplivajo na pričakovani dobiček, to pa je poslovni interes, za varstvo tega pa stranka nima pravnega varstva.
Stranka je dolžna plačati dodatna dela, ki so bila naročena s strani upravičene osebe, ni pa pogoj za obveznost plačila njihova potrditev s strani nadzornega organa.
Plačila tožene stranke na podlagi 631. člena OZ ne pomenijo kršitve 31. člena ZPPSL. Ko je tožena stranka plačala po 631. členu OZ, je izpolnila toženčevo obveznost na podlagi direktnega zahtevka iz 631. člena OZ. S tem, ko naročnik na podlagi podizvajalčevega neposrednega zahtevka plača podizvajalčevo terjatev do podjemnika, ta podizvajalčeva terjatev in tej nasprotna podjemnikova obveznost prenehata. Hkrati pa preneha tudi naročnikova obveznost v razmerju do podjemnika. To je običajen, zakonsko predviden način uveljavitve terjatve, če podjemnik pripoznane obveznosti ne plača, in ne pomeni odtujevanja premoženja.
Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP je podan le, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni kriterij), ali pa da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni kriterij).
Ni mogoče sprejeti stališča, da je zaradi napada s strani tožeče stranke tekom pravdnega postopka omajana pristranskost izvedenca. To sicer ni mogoče kategorično izključiti, a iz te zadeve kaj takega ne izhaja. Ob zatrjevanem, posplošenem stališču bi stranka, ki je očitno nezadovoljna z izidom postopka, ki ga izvedensko mnenje nakazuje, vselej vzpostavila oziroma zanetila sporno situacijo oziroma težaven odnos z izvedencem in tako v vsakem primeru dosegla izločitev njej nenaklonjenega izvedenca.
SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 23, 212, 212/2, 217. ZVEtL člen 7, 30. ZLNDL člen 2, 3- ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – ugotovitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna ugotovitvena odločba upravnega organa o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra – vezanost nepravdnega sodišča na upravno ugotovitveno odločbo o grajenem javnem dobru – zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča – spor o pravici
V okviru postopka določitve pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, sodišče lahko oziroma mora obravnavati vse ugovore, povezane z lastninjenjem javnega dobra, ki vplivajo na ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Ugotovitev pripadajočega zemljišča in lastninske pravice na njem kot glavno vprašanje postopka po 30. členu ZVEtL vključuje odločanje o obsegu pripadajočega zemljišča v odnosu do zemljišč v javni rabi in tudi o obstoju (lastninske) pravice udeležencev na njem, če je ta sporna.
Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
OZ. člen 6, 6/2, 46, 46/2, 190. ZPP člen 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2, 339/2-8. ZPreZP-1 člen 22, 22/1.
pobot – vzročna zveza – prenehanje obveznosti – neupravičena pridobitev – skrbnost – bistvena zmota – spor majhne vrednosti – neizvedba dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev načela kontradiktornost – grajanje kršitev določb pravdnega postopka
Kljub temu, da je do napačnega pobota prišlo zaradi malomarnosti tožnice, pa toženke še ni mogoče odvezati vračila vtoževanega zneska. Kondikcijski zahtevek je namreč utemeljen, če tožnica misli, da obveznost, ki jo izpolnjuje, obstaja, čeprav ni tako. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je zato lahko tudi krivdna, torej ne glede na skrbnost stranke; bistveno pa je, da do prehoda premoženja pride brez pravne podlage.
osebni stečaj – potni stroški – izterjava stalnih prejemkov
Potni stroški so prejemek in spadajo v stečajno maso.
Predlog dolžnika za poplačilo stroškov prihoda na delo stečajno sodišče obravnava kot predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka, kar je bilo v tej zadevi tudi storjeno.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – popolnost tožbe – nesklepčnost tožbe – absolutna bistvena kršitev postopka
Ugotovitve sodišča prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča po eni strani (vsebinsko) pomenijo, da trditvena podlaga, ki jo je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe, ne individualizira življenjskega primera in ne omogoča identifikacije tožbenega zahtevka (takšna tožba pa je nepopolna in je ni mogoče obravnavati, saj nima predpisanih sestavin tožbe v smislu 1. odstavka 180. člena ZPP), po drugi strani pa, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v smislu sklepčnosti. Razlogi izpodbijane sodbe so tako med seboj v nasprotju in ne omogočajo njene objektivne presoje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZVEtL člen 7, 30. ZGO-1 člen 23, 212, 217. SZ-1 člen 190. ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – zaznamba javnega dobra – pravnomočna ugotovitvena odločba o razglasitvi grajenega javnega dobra – vezanost nepravdnega sodišča na upravno odločbo – zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča – stroški postopka
V upravnem postopku dejanska in pravna vprašanja lastninske pravice občine na (takrat še enotni) parceli zaradi zakonske domneve 212. člena ZGO-1 niso bila obravnavana. Vprašanje lastninske pravice občine je v upravnem postopku predstavljalo predhodno vprašanje, medtem ko je vprašanje ugotovitve lastninske pravice na pripadajočem zemljišču glavno vprašanje tega postopka in ga mora rešiti nepravdno sodišče samo.
Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, zaradi navedenega, za odločanje o pripadajočem zemljišču ne more biti ovira.
delna oprostitev plačila sodne takse – premoženjsko stanje
Znesek sodne takse za postopek na prvi stopnji za več kot četrtino presega celoten mesečni dohodek tožnika. Glede na takšne premoženjske razmere je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu tožnika za delno oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in mu je taksno obveznost znižalo na 500,00 EUR (s 897,00 EUR).
edicijska dolžnost - edicijska dolžnost tretjih oseb - trditveno in dokazno breme - Slovenski računovodski standardi (SRS) - računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji - separatni stroški - hramba računovodskih izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije - stroški postopka
Pri edicijski dolžnosti tretjih oseb ima predlagatelj ne le trditveno in dokazno breme glede dejstva, da se listina nahaja pri tretji osebi, temveč tudi trditveno in dokazno breme, da je druga stranka dolžna predložiti listino. Drugače povedano, predlagatelj mora trditi in dokazati, da je tretja oseba listino dolžna predložiti tudi po materialnem pravu in bi lahko edicijski zahtevek uveljavljala s posebno tožbo.
postopek osebnega stečaja – fizična oseba kot stečajni dolžnik – podjetnik – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – insolventnost – domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti – stečajna masa – posebna pravila o stečajni masi – razpolaganje s stečajno maso – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Smiselna uporaba določil 3. in 4. odstavka 234. člena ZFPPIPP v zvezi s 4. odstavkom 235. člena ZFPPIPP pomeni, da v primeru, da je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa ugovora v smislu 3. odstavka 235. člena ZFPPIPP ni vložil, lahko s pritožbo domnevo o insolventnosti izpodbija le družbenik dolžnika, ne pa dolžnik. Dolžnik kot samostojni podjetnik družbenika sploh nima, zato uporaba tega pravila zanj ni mogoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0004096
KZ člen 22, 25, 217, 217/1. ZKP člen 251, 371, 371/1, 371/1-8.
poskus goljufije - fingirana prometna nesreča - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev izvedenca
Ker gre na eni strani za namerno povzročeno škodo, na drugi strani pa za škodo, nastalo v nepojasnjenih okoliščinah, torej za primera, ko je jamstvo zavarovalnice v zvezi s sklenjenim kaskom zavarovanjem zaključeno, bi moral obdolženec škodo, v zvezi s katero je bil vložen odškodninski zahtevek, trpeti. sam. S tem, ko bi odškodnino izplačala zavarovalnica, škode obdolženec ne bi trpel in se njegovo premoženje ne bi zmanjšalo, zaradi česar ne more biti dvoma, da sta obdolženca za obdolženega H. zasledovala premoženjsko korist.
Pritožbeno zatrjevano izdelovanje strokovnih mnenj v preteklosti za zavarovalnico je lahko izločitveni razlog, pri katerem pa mora tisti, ki zahteva izločitev izvedenca, dokazati vpliv te okoliščine na nepristranskost izvedenca. Ne more pa ta okoliščina predstavljati kršitve iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, če se sodba opira na nezakonit dokaz.