Tožnica bi v regresni pravdi v zvezi z izplačano odškodnino za nepremoženjsko škodo smela terjati od toženca povračilo le za pravno priznano škodo in v višini, ki ustreza predpisanim kriterijem za odmero odškodnine iz 179. člena OZ ter pravnemu standardu pravične denarne odškodnine. Ker svojega povračilnega zahtevka ni dovolj določno opredelila za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, njenega zahtevka ni mogoče preizkusiti. Tožba je v tem delu ostala nesklepčna.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem zemljišču – darilna pogodba – dobrovernost graditelja – dokazna ocena
Razlogi sodišča prve stopnje o obstoju ustne darilne pogodbe med tožnikom ter toženko in tožnikovim očetom, ter originarno pridobitvijo lastninske pravice tožnika z gradnjo na tujem zemljišču se ne izključujejo. Darilna pogodba ne spada med pogodbe, ki sicer izključujejo uporabo pravil o pridobitvi lastninske pravice na tujem zemljišču, prav tako pa dejstvo obstoja darilne pogodbo (avtomatično) ne izključuje dobrovernosti graditelja.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasna določitev preživnine - korist otrok - hiter postopek - verjetnost obstoja pogojev - kontradiktornost postopka - dokazni postopek - pravica do izjave - breme preživljanja
Kadar gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti postopek odločanja o začasni odredbi hiter. Izdaja začasne odredbe je dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo (če so zanjo izkazane zakonske predpostavke), pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez izvedbe dokaznega postopka in za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost obstoja pogojev za njeno izdajo. Razen tega toženec v pritožbi ne pojasni, katera pomembna dejstva naj bi dokazoval s svojo izpovedbo. Toženčeva pravica do izjave zato ni bila kršena.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0074771
URS člen 22. ZFPPIPP člen 121, 121/2. ZPP člen 116. ZST-1 člen 1, 1/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - plačilo takse za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - sklep, izdan v postopku zaradi insolventnosti - smiselna uporaba pravil pravdnega postopka - pravica do izjavljanja
Vrnitev v prejšnje stanje je procesno pravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zakonska ureditev vrnitve v prejšnje stanje ima neposredno ustavno podlago v pravici do izjavljanja po 22. členu Ustave.
V primeru vloženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, ki je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, izdan v insolvenčnem postopku, se smiselno uporabljajo pravila ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki z določbo 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP niso izključena.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sta se pravdni stranki v zunajsodni poravnavi dogovorili, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Stranski intervenient pri sklepanju zunajsodne poravnave ni sodeloval. V času njene sklenitve je bila stranska intervencija že dovoljena, stranskemu intervenientu pa so stroški že nastali, zato je ob pravočasni priglasitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi upravičen do njihove povrnitve.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – imisije – prekomeren hrup zaradi tranzitnega prometa – škoda, ki presega običajne meje – višina odškodnine
Za presojo o podlagi toženkine odgovornosti ni odločilna primerjava z ostalimi cestami v državi, temveč ocena obremenitev v obravnavanem primeru v primerjavi s še sprejemljivimi obremenitvami življenja v urbanem okolju.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - vročanje fizični osebi - vročilnica - dejansko prebivališče - prijava stalnega prebivališča - trditveno in dokazno breme
Pogoj za pravilnost tako imenovane fikcije vročitve je, da naslovnik na naslovu, kjer se opravlja takšna vročitev prebiva, pri čemer ni pomembno, ali ima na tem naslovu tudi formalno prijavljeno prebivališče.
Dokazno breme, da vročitev sodnega pisanja ni bila opravljena na naslov strankinega dejanskega prebivališča, je na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodne odločbe. Ker dolžnik temu dokaznemu bremenu s svojo pavšalno navedbo, da mu je bilo sodno pisanje vročeno na napačen naslov in ne naslov iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga sodišče, ni zadostil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrnilo kot neutemeljen.
Trditev, češ da je prisojena odškodnina v nasprotju z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo v podobnih primerih, je pavšalna in že zato neupoštevna. Stranka, ki se na takšno (drugačno) sodno prakso sklicuje, je le-to dolžna tudi konkretizirati.
Pritožnica ne upošteva, da velja v našem sistemu civilnega procesnega prava načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da ni moč govoriti ne o ekskluzivnosti (posameznih) dokaznih sredstev ne o njihovi vnaprej predvideni dokazni moči. Za konkretni primer to pomeni, da stroškov (škode), ki naj bi jih tožnica imela z nakupom mazila, ni moč izkazovati le z računi.
Tožnik stranki ni izdal računa za gorivo, ki ga je plačala z gotovino, pač pa je po njenem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun in spremenil način plačila v negotovinsko, nato račun plačal s svojo B. kartico ter ga natisnil pod geslom sodelavca. S takšnim ravnanjem je tožnik ustvaril gotovinske viške, ki iz popisa niso bili razvidni in si na ta način pridobil neupravičene pike na svoji B. kartici. Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – status upravnika – dokazovanje – dokazno breme – pritožbeni razlogi – uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožniki uveljavljajo kršitev pravil o dokaznem bremenu in uporabo previsokega dokaznega standarda za izkaz statusa upravnika v primerjavi s pavšalnimi ugovori toženca. Obe procesni kršitvi, ki jih je sodišče prve stopnje dejansko zagrešilo, sta relativnega značaja, zato jih pritožbeno sodišče glede na izrecno določilo 458. člena ZPP ni moglo upoštevati. Tožniki v postopku ne uveljavljajo kršitve pravice do izjave iz 8. točke 2. dostavka 339. člena ZPP, čeprav sodišče v zvezi s statusom upravnika ni izvedlo vseh predloženih dokazov. Ker pa te kršitve, ki sicer sodi med kršitve iz 2. odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč le v okviru pritožbenih navedb, tudi slednje ni moglo upoštevati.
Strankina trditev, da ji v postopku nista bili pravilno vročeni tožba ter zamudna sodba, pa lahko predstavlja le napako sodišča in tako ne predstavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 – narok – izvedba naroka – pravnomočna odločba upravnega organa
V postopku za določitev pripadajočega zemljišča oprava naroka za glavno obravnavo ni obligatorna faza postopka.
Sodišče je v skladu z določbami ZVEtL le upoštevalo pravnomočno odločbo upravnega organa, pritožnik pa v predmetnem postopku ni trdil, da mu odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča niso bile vročene v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane, oziroma da v teh postopkih ni imel možnosti sodelovati.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka – pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora, ko odloča o tem, ali bo samo rešilo predhodno vprašanje ali pa postopek prekinilo do rešitve na matičnem področju, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prav ničesar od navedenega ni upoštevalo. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da predmetni postopek teče že od leta 2006, da je treba odločiti le še o manjšem delu zahtevka, zlasti pa, da postopek ureditve meje sploh ne teče. Sodišče tega pomembnega dejstva sploh ni ugotavljalo, čeprav je tek postopka na matičnem področju predpogoj za prekinitev (tega) postopka.
SPZ člen 99, 99/1. ZPP člen 343, 343/1. ZUreP-1 člen 101.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - javna cesta - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - podpis pritožnika
Kategorizacija javne ceste po zemljišču tožencev na podlagi navedenega odloka nima zakonske podlage (izveden ni bil razlastitveni postopek ali sklenjena ustrezna pogodba med pravdnima strankama o prenosu spornega zemljišča v last toženke) in so tako posegi tožene stranke v zemljišča tožeče stranke protipravni.
Nepopoln ugovor zoper sklep o začasni odredbi mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja po določbi prvega odstavka 343. člena ZPP zavreči.
spor majhne vrednosti – plačilo dobavljene električne energije – pritožbeni razlogi
S trditvami v pritožbi, da je plačala vse račune in da toženi stranki ne dolguje ničesar, s trditvami o neurejenih evidencah tožeče stranke, toženka uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in teh pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pri svojem odločanju ni smelo upoštevati.
Ker za javno listino velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), iz vročilnice, na podlagi katere je bil (skupaj s pozivnim sklepom za dopolnitev ugovora) vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor pa izhaja, da je dolžnik pošiljko prejel 20. 1. 2015, z besedo zapisal datum in se podpisal kot prejemnik, bi moral dolžnik zgoraj navedeno zakonsko domnevo izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053474
ZGD -1 člen 3, 3/6, 71 – 75. ZIZ člen 36. ZPP člen 116, 116/1.
vročanje sodnih pisanj – zagotovitev sprejemanja pisanj – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – podjetnik posameznik
Podjetnik lahko povsem normalno funkcionira tudi sam. V takem primeru je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je podjetnik, ki v svojem podjetju dela sam, iz tega ali onega razloga odsoten, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru (večjih) družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064697
ZVZD člen 5, 23. OZ člen 179. ZPP člen 337, 337/3.
padec v sanitarnih prostorih – varnost pri delu – soodgovornost – soprispevek – tuja pomoč – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – DDV od potnih stroškov pooblaščenke
Tožnica je bila v grobem z nevarnostjo mokrih in spolzkih tal ter posledično nevarnostjo padca seznanjena. Seznanjena je bila s tem, da bodo prišli delavci izvajalca ter, da se bo obnavljal zunanji del fasade na poslovnem objektu. Zaradi tehnologije dela, kot tudi zaradi prihoda delavca izvajalca v čajno kuhinjo, ki je prosil za karton, zaradi pogovora o polivanju, ter ob dejstvu, da je sama tožnica prispevala posodo za lažje jemanje vode zaradi konstrukcije umivalnika in položaja pipe, je bilo tožnici tudi znano, da se bo voda za potrebe izvajanja fasaderskih del jemala v sanitarnih prostorih. Seznanjena je bila torej s tem, da obstaja možnost, da bodo tla mokra in spolzka, zato neutemeljeno navaja, da (sploh) ni vedela, da preži nevarnost na stranišču in se sklicuje na to, da opozorila (tudi za kupce) ni bilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče nadalje pravilno odločilo, da je k samemu škodnemu dogodku tožnica prispevala s 40 %, tožena stranka oziroma njen zavarovanec pa, glede na prej ugotovljena dejstva, 60 %.
osebni stečaj – pravnomočno končanje stečajnega postopka – sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika – pravni interes za pritožbo
Dolžnici je treba odreči pravni interes za pritožbo zoper sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na njenih računih. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sodišče o pritožničinem predlogu za odpust obveznosti še ni odločalo, bi namreč pritožnica morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja.