DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014546
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3, 20/4, 53, 53/1, 53/2. ZSDU člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delavski direktor - enotirni sistem upravljanja - dvotirni sistem upravljanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določilo pogodbe, po katerem pristojni organ delavskega direktorja lahko razreši na predlog sveta delavcev družbe iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov in da ima delavski direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij. To določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat. ZDR-1 sicer ne ureja več mirovanja pravic iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz odpovedi, pač pa je institut mirovanja nadomeščen in urejen v 53. členu ZDR-1 z naslovom suspenz pogodbe o zaposlitvi. Ta v prvem odstavku določa, da v primerih, ko delavec iz določenih razlogov začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in jo delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved, ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. V konkretnem primeru pa ne gre za izredno odpoved niti za postopek za prenehanja delodajalca. Drugi odstavek 53. člena ZDR-1 tudi izrecno določa, da med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, torej pogodbe o zaposlitvi v suspenzu ni mogoče odpovedati z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZIZ člen 17, 17/2, 40, 41, 41/2. ZPP člen 108, 108/1, 318, 318/3, 318/4.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost zahtevka
Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, skladno z določbo 40. člena ZIZ, in ne z vsebino kot jo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ, kar pomeni, da upnikov predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. 6. alineo drugega odstavka 41. člena ZIZ). Ob ugotovljenem zato ni bilo mogoče ravnati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
spor majhne vrednosti – dokazna ocena – bistvene kršitve določb pravdnega postopka – narok za glavno obravnavo – listinski dokazi – substanciranje dokaznega predloga
Stranka mora natančno opredeliti, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075125
ZFPPIPP člen 215, 216, 216/1, 216/1-1, 216/1-2. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-5, 138, 138/3, 138/4. OZ člen 190.
prisilna poravnava – p ravni učinki potrjene prisilne poravnave – učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove – sklep o izvršbi – pridobitev ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – nasprotna izvršba – razlogi za nasprotno izvršbo – neupravičena obogatitev
Ker je tožena stranka z realizacijo izvršbe dobila poplačilo storitev, ki jih je izvedla v korist tožeče stranke, ni mogoče pritrditi stališču, da je obogatena. Če so obstajali pogoji za utesnitev izvršbe, je eventualno lahko privilegirana proti ostalim upnikom, nikakor pa ni obogatena. Sredstva, ki jih je z realizacijo izvršbe prejela, je dobila kot poplačilo svoje storitve in ne brez pravne podlage. Pravni temelj za prehod premoženja iz premoženjske sfere tožeče stranke v premoženje tožene stranke torej obstaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0075150
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 8, 8/2, 15. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 9, 43, 43/2.
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni, vendar mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
Pravilo o dokaznem bremenu narekuje, da mora tožeča stranka dokazati protipravnost ravnanja, škodo in vzročno zvezo med njima, tožena stranka pa, da je ravnala z zadostno oziroma s pričakovano skrbnostjo. Pri opustitvenih odškodninskih deliktih se elementa nedopustnosti ravnanja in krivde prekrivata, saj sta oba opredeljena s pojmom skrbnosti, zato se pritožniku zdi, da sodišče v konkretnem primeru ni ustrezno porazdelilo dokaznega bremena med pravdnima strankama, vendar temu ni tako. Pritožbena izvajanja toženca, da njegova odgovornost ni bila podana, ker noben dokaz ni potrdil malomarnosti, so v nasprotju z domnevo krivde in ravnokar obrazloženim.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 60, 60/1, 71, 71/1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zahteva po prednostnem obravnavanju
Sodišče lahko, če oceni, da razlogi, ki so utemeljevali prekinitev, niso več podani, vsak čas spremeni svojo odločitev in nadaljuje ta postopek. Zakonska zahteva po prednostnem obravnavanju pravde zaradi nedopustnosti izvršbe (1. odstavek 60. člena ZIZ) je s tem v zadostni meri upoštevana.
Storilec je sicer izpolnil vse pogoje in obveznosti, ki mu jih je prvostopno sodišče naložilo v sklepu EPVD 347/2013, z dne 25. 10. 2013, s katerim je ugodilo njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pa je v času enega leta od poteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegel število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru Pr 95/2015, z dne 4. 3. 2015, ki je postala pravnomočna 20. 3. 2015, s katero je dosegel 18 kazenskih točk. Prvostopno sodišče je zato utemeljeno storilcu z izpodbijanim sklepom odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicalo.
začasna odredba - zavarovanje (podredno uveljavljane) denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zakonski pogoji - neznatna škoda - pravni standard
Neznatna škoda je pravni standard, ki ga mora s trditveno podlago v konkretnih okoliščinah na stani toženca (verjetno) izkazati tožnik. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je o neznatni škodi mogoče govoriti tudi v primeru, ko gre za začasno odredbo, s katero se prepoveduje odtujevanje in obremenjevanje nepremičnine, kadar je ta že obremenjena. Ravno s tem razlogom je sodišče prve stopnje tudi utemeljilo izdajo začasne odredbe, v izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče odločalo o toženčevem ugovoru, pa te ugotovitve ni več, zato obrazložitev sodišča, da gre za neznatno škodo, ne zdrži. Ravno to dejstvo je pravno odločilno za pravilno uporabo prava. Pritožnik sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da se ni opredelilo do njegovih ugovornih navedb, kar bo moralo sodišče storiti ob ponovnem odločanju.
postopek osebnega stečaja – rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev – zavrženje prepoznega ugovora – dokončno priznanje terjatev
Pritožnik se zavzema za takšno razlago 63. člena ZFPPIPP, po kateri naj ne bi bilo smiselno za dolžnika, ki je stranka stečajnega postopka, upoštevati prekluzivnega enomesečnega roka za ugovor o prerekanju terjatev, ki velja za upnike, ki prerekajo terjatev drugih upnikov. Takšno stališče je materialno pravno zmotno. Če bi lahko dolžnik pravočasno prijavljeno terjatev upnika kadarkoli prerekal, sodišče v postopku osebnega stečaja sploh ne bi moglo izdati sklepa o preizkusu terjatev, ker ta vsebuje tudi odločitev o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – odrgnina kolena z blago oteklino – zelo lahka telesna poškodba
Tožnik je pri padcu v stanovanjski hiši zavarovanke tožene stranke utrpel poškodbo, ki se po Fischerjevi razvrstitvi telesnih poškodb uvršča med zelo lahke (odrgnina na desnem kolenu z blago oteklino), pri čemer je bila potrebna zdravniška oskrba le ambulantna.
USTAVNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064691
URS člen 23. SZ člen 118. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/3, 299/4, 299/7, 310, 330, 330/3, 331.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – začetek stečajnega postopka – objava oklica o začetku stečajnega postopka – prenehanje izločitvene pravice – napotitveni sklep – pravnomočen napotitveni sklep – prekinitev pravdnega postopka – lastninska pravica – pravica do sodnega varstva lastninske pravice
V konkretnem primeru ni spora o okoliščini, da je bila izločitvena pravica prerekana in da bo s prodajo nepremičnine, na kateri je prijavljena izločitvena pravica, dovoljeno začeti, če bodo izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek z navedbo, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na izviren način. Ker pa pravice ni uveljavljala v roku za prijavo terjatev iz 1. in 3. odstavka 299. člena ZFPPIPP, je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njena izločitvena pravica samo zaradi tega prenehala (4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ta namreč preneha šele s prodajo premoženja (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP).
Zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava je sodišče tožnici odvzelo pravico do varstva lastninske pravice v pravdnem postopku. Kakšne posledice pa bo imelo v stečajnem postopku dejstvo, da tožnica v tridesetdnevnem roku ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, bo odločalo sodišče v stečajnem postopku. V konkretnem pravdnem postopku sodišče odloča le o obstoju lastninske pravice. Dokler ni ugotovitev, da je bila nepremičnina, ki je predmet pravde, v stečajnem postopku prodana in je torej kupec kot tretji pridobil lastninsko pravico na originaren način, tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, zgolj na podlagi dejstva, da je pritožnica zamudila tridesetdnevni rok za nadaljevanje postopka, ni mogoče zavrniti.
Za pogodbena razmerja je značilno, da učinkujejo le inter partes oziroma med samimi sopogodbeniki. Če ni v njej določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz same njene narave, ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank. Da bi v konkretnem primeru do singularnega pravnega nasledstva pogodbenega razmerja oziroma obveznosti na tretje osebe prišlo po splošnih principih obligacijskega prava ali da bi le-te s takšno omejitvijo (svojih lastninskih upravičenj) soglašale, pa ni toženka niti zatrjevala.
Zmotno je naziranje, da bi morala tožnica namesto tožbe zaradi vznemirjanja (t.i. negatorne tožbe) vložiti vindikacijsko (vrnitveno) tožbo. Vsebina zahtevka takšne tožbe je vrnitev individualno določene stvari. Okno, ki ga neupravičeno zaseda oziroma uporablja toženka, (v pravnem pomenu te besede) ne predstavlja stvari, zaradi česar že pojmovno ne moremo imeti opravka z odvzemom stari ampak zgolj vznemirjanjem (so)lastninske pravice na njej.
Sodišče je z izpodbijanim sklepom vsebinsko spremenilo svojo odločitev, kar ni dopustno. Neskladja med izrekom in obrazložitvijo sodbe ni dopustno s popravnim sklepom popravljati in dopolnjevati, še manj pa spreminjati.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – imisije – prekomeren hrup zaradi tranzitnega prometa – škoda, ki presega običajne meje – višina odškodnine
Za presojo o podlagi toženkine odgovornosti ni odločilna primerjava z ostalimi cestami v državi, temveč ocena obremenitev v obravnavanem primeru v primerjavi s še sprejemljivimi obremenitvami življenja v urbanem okolju.
V primeru razveze gradbene pogodbe ali v primeru izvajanja del v pričakovanju sklenitve gradbene pogodbe, pa ta pozneje ni bila sklenjena, je materialnopravna podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku neupravičena pridobitev.
stroški delnega umika predloga za izvršbo – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo
Stroški (delnega) umika predloga za izvršbo niso stroški, ki bi nastali v zvezi z obrazloženo vlogo, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva sestave obrazloženega umika predloga za izvršbo.
Pri odmeri morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov se upošteva kriterij potrebnosti za izvršbo in pravilo, da upnik ni upravičen do povračila stroškov, ki nastanejo z realizacijo prisilne izvršbe preko OPP (če že vlaga umike predloga za izvršbo, sodišče pa temu sledi). Ob napačni uporabi 5. odstavka 38. člena ZIZ se ta izvršilni postopek sicer ne bo nikoli končal, dolžnik pa bo plačeval za stroške, ki niso utemeljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0060786
OZ člen 631, 1035, 1036, 1037, 1037/1. ZJN-2 člen 4, 4/6.
gradbena pogodba – javno naročilo – nakazilo – sprejem nakazila – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pripoznane terjatve
Ali je nakazanec sprejel nakazilo, je treba strogo in restriktivno razlagati, ker je sprejem nakazila abstrakten pravni posel, zaradi česar nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, ko nakazilo sprejme.
trditveno in dokazno breme - dejstva, ki so stranki v prid - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - prevod listin - nepoznavanje tujega jezika - pravica do izjave
Če ni materialnopravnih določb ali dogovora pravdnih strank, mora vsaka stranka zatrjevati in dokazovati dejstva, ki so ji v prid. Tožeča stranka je morala glede na ugotovljeni dogovor o medsebojnem sodelovanju zatrjevati in dokazovati, da je dogovorjeno blago toženi stranki dobavila in po višini upravičeno zaračunala. Toženka pa, da njene trditve ne držijo. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih, če niso priznana, domnevana ali splošno znana, tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Ker je tožena stranka nasprotovala le trditvam o določenih dejstvih (posamezne dobave, vrnjeno blago, kavcije), drugim dejstvom (pretežna večina vtoževanih faktur oziroma dobav) pa ne, je sodišče pravilno štelo, da jih priznava.
Brez razumnih razlogov je tožena stranka vztrajala pri prevodih z opozarjanjem na svoje procesne pravice. S tožečo stranko je namreč pred pravdo brez težav poslovala v obeh tujih jezikih – komunicirala v angleščini ter sprejemala in plačevala prejete fakture v italijanščini. Pritožbenemu vztrajanju, da italijanskega jezika ne razume, ni mogoče verjeti. Na prvem naroku glavne obravnave je namreč sama pojasnjevala vsebino faktur v italijanskem jeziku. To pa pomeni, da ne držijo pritožbeni očitki, da se o listinah zaradi nepoznavanja tujega jezika ni mogla izjasniti.
Za odločitev sta ključni ugotovitvi, da je prvotoženčev zdravnik ob pregledu 13. 10. 2008 storil vse, kar je treba, da je mogel izključiti urgentno, tj. življenje ogrožujoče stanje, glede ostalega pa je glede na omejitev obravnave v okviru prvotoženca na urgentna stanja tožnika pravilno napotil na osebnega zdravnika. Izvedenec je navedel, da bi zdravnik internist, če bi bil seznanjen s poškodbo reber, moral po izključitvi možnosti internega obolenja v izvidu priporočiti osebnemu zdravniku, naj tožnika napoti k travmatologu, vendar je dodal, da ni šlo za nujno napotitev ("tisto noč"), ampak je bila potrebna napotitev v čim krajšem času.
Namen zastavne pravice je zavarovanje upnikove terjatve za primer, da ta ob zapadlosti ne bo plačana, ker pa je šlo za večkratno zastavo denarnih sredstev na varčevalni knjižici tožene stranke, je imela tožeča stranka na podlagi 136. člena SPZ pravico, da se poplača z denarnimi sredstvi na varčevalni knjižici tožene stranke najprej iz naslova neplačanega kredita D. B. s.p., šele nato po iz naslova neplačanega kredita tožene stranke.