pritožba - pravočasnost pritožbe - pritožbeni rok - uradni jezik sodišča - prevajanje sodnih pisanj - prevod sodbe - vročanje - začetek teka roka za pritožbo - vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga
ZPP strankam, ki ne razumejo uradnega jezika sodišča, ne daje pravice do prevajanja vabil, odločb in drugih sodnih pisanj v postopku v njihov jezik. Takšno prevajanje so si stranke dolžne zagotoviti same. Rok za pritožbo zoper sodbo je zato začel teči že z vročitvijo sodbe v slovenskem jeziku, ne pa z vročitvijo njenega prevoda.
Storilec je sicer izpolnil vse pogoje in obveznosti, ki mu jih je prvostopno sodišče naložilo v sklepu EPVD 347/2013, z dne 25. 10. 2013, s katerim je ugodilo njegovemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar pa je v času enega leta od poteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegel število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru Pr 95/2015, z dne 4. 3. 2015, ki je postala pravnomočna 20. 3. 2015, s katero je dosegel 18 kazenskih točk. Prvostopno sodišče je zato utemeljeno storilcu z izpodbijanim sklepom odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicalo.
OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/4, 427/5, 429, 429/1, 434, 434/1, 434/3. ZPP člen 287, 287/1.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - seznanitev upnika - soglasje upnika - molk upnika - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Zgolj seznanitev tožeče stranke s prevzemom dolga ne zadostuje za sklepanje, da je ta privolila v spremembo dolžnika. Dokler upnik v prevzem dolga ne privoli, pa ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Zato upnik do prevzemnika nima nobenih pravic, pravno razmerje med upnikom in dolžnikom pa je še vedno vzpostavljeno.
Namen izvedbe dokazov je potrditev zatrjevanih, med pravdnima strankama spornih dejstev, ne dopolnjevanje manjkajočih odločilnih dejstev.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka – pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora, ko odloča o tem, ali bo samo rešilo predhodno vprašanje ali pa postopek prekinilo do rešitve na matičnem področju, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prav ničesar od navedenega ni upoštevalo. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da predmetni postopek teče že od leta 2006, da je treba odločiti le še o manjšem delu zahtevka, zlasti pa, da postopek ureditve meje sploh ne teče. Sodišče tega pomembnega dejstva sploh ni ugotavljalo, čeprav je tek postopka na matičnem področju predpogoj za prekinitev (tega) postopka.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem zemljišču – darilna pogodba – dobrovernost graditelja – dokazna ocena
Razlogi sodišča prve stopnje o obstoju ustne darilne pogodbe med tožnikom ter toženko in tožnikovim očetom, ter originarno pridobitvijo lastninske pravice tožnika z gradnjo na tujem zemljišču se ne izključujejo. Darilna pogodba ne spada med pogodbe, ki sicer izključujejo uporabo pravil o pridobitvi lastninske pravice na tujem zemljišču, prav tako pa dejstvo obstoja darilne pogodbo (avtomatično) ne izključuje dobrovernosti graditelja.
SPZ člen 99, 99/1. ZPP člen 343, 343/1. ZUreP-1 člen 101.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - javna cesta - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - podpis pritožnika
Kategorizacija javne ceste po zemljišču tožencev na podlagi navedenega odloka nima zakonske podlage (izveden ni bil razlastitveni postopek ali sklenjena ustrezna pogodba med pravdnima strankama o prenosu spornega zemljišča v last toženke) in so tako posegi tožene stranke v zemljišča tožeče stranke protipravni.
Nepopoln ugovor zoper sklep o začasni odredbi mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja po določbi prvega odstavka 343. člena ZPP zavreči.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasna določitev preživnine - korist otrok - hiter postopek - verjetnost obstoja pogojev - kontradiktornost postopka - dokazni postopek - pravica do izjave - breme preživljanja
Kadar gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti postopek odločanja o začasni odredbi hiter. Izdaja začasne odredbe je dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo (če so zanjo izkazane zakonske predpostavke), pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez izvedbe dokaznega postopka in za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost obstoja pogojev za njeno izdajo. Razen tega toženec v pritožbi ne pojasni, katera pomembna dejstva naj bi dokazoval s svojo izpovedbo. Toženčeva pravica do izjave zato ni bila kršena.
spor majhne vrednosti – plačilo dobavljene električne energije – pritožbeni razlogi
S trditvami v pritožbi, da je plačala vse račune in da toženi stranki ne dolguje ničesar, s trditvami o neurejenih evidencah tožeče stranke, toženka uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in teh pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pri svojem odločanju ni smelo upoštevati.
razmerja med starši in otroki – stiki med starši in otroki – pravica do stikov – omejitev stikov – otrokova korist – preprečevanje stikov – začasna odredba
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta obe pravdni stranki primerna in skrbna starša ter da je deček na očeta navezen, da ga ima rad in rad preživlja čas z njim. Tako ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za krčenje obsega stikov, ki so še do konca preteklega leta potekali vsak drugi dan, nato pa so bili na podlagi enostranske odločitve tožnice, brez tehtnih razlogov ukinjeni. Po oceni pritožbenega sodišča je koristno, da ima otrok z očetom redne stike, in sicer dvakrat tedensko v popoldanskem času ter stik preko vikenda enkrat na štirinajst dni. Sodišče je določilo tak obseg stikov, ki je pri otrocih take starosti običajen in primeren. Iz podatkov spisa ne izhaja nič takega, kar bi kazalo na to, da stiki ne bi bili otroku v korist ali da bi bil toženec za izvrševanje stikov neprimeren. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko deček preživi z očetom ves vikend (dve noči) in se s tem hkrati privaja na preživljanje daljšega časa z očetom (poletne počitnice).
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006336
ZIZ člen 64. KZ-1 člen 75. ZZZDR člen 51,57.
odvzem premoženjske koristi - nedopustnost izvršbe - nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - skupno premoženje zakoncev - predmet izvršbe - predmet zavarovanja
V predmetni zadevi teče postopek zavarovanja, v katerem se določbe ZIZ o izvršbi le smiselno uporabljajo (239. člen ZIZ). Smiselna uporaba narekuje razlago, ki izhaja iz okoliščine, da upnik še ne razpolaga s pravnomočno sodbo (na podlagi katere bi šele lahko po 57. členu ZIZ zahteval določitev deležev na skupnem premoženju v pravdi, ki bi jo moral sprožiti pred izvršbo),da v postopku zavarovanja zahteva, da so deleži na skupnem premoženju že določeni, sicer poseg v pravico skupnega lastnika do zasebne lastnine z zavarovanjem v sodnem postopku ni mogoč, ni na mestu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064697
ZVZD člen 5, 23. OZ člen 179. ZPP člen 337, 337/3.
padec v sanitarnih prostorih – varnost pri delu – soodgovornost – soprispevek – tuja pomoč – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – DDV od potnih stroškov pooblaščenke
Tožnica je bila v grobem z nevarnostjo mokrih in spolzkih tal ter posledično nevarnostjo padca seznanjena. Seznanjena je bila s tem, da bodo prišli delavci izvajalca ter, da se bo obnavljal zunanji del fasade na poslovnem objektu. Zaradi tehnologije dela, kot tudi zaradi prihoda delavca izvajalca v čajno kuhinjo, ki je prosil za karton, zaradi pogovora o polivanju, ter ob dejstvu, da je sama tožnica prispevala posodo za lažje jemanje vode zaradi konstrukcije umivalnika in položaja pipe, je bilo tožnici tudi znano, da se bo voda za potrebe izvajanja fasaderskih del jemala v sanitarnih prostorih. Seznanjena je bila torej s tem, da obstaja možnost, da bodo tla mokra in spolzka, zato neutemeljeno navaja, da (sploh) ni vedela, da preži nevarnost na stranišču in se sklicuje na to, da opozorila (tudi za kupce) ni bilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče nadalje pravilno odločilo, da je k samemu škodnemu dogodku tožnica prispevala s 40 %, tožena stranka oziroma njen zavarovanec pa, glede na prej ugotovljena dejstva, 60 %.
osebni stečaj – pravnomočno končanje stečajnega postopka – sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika – pravni interes za pritožbo
Dolžnici je treba odreči pravni interes za pritožbo zoper sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na njenih računih. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sodišče o pritožničinem predlogu za odpust obveznosti še ni odločalo, bi namreč pritožnica morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja.
Sodišče prve stopnje za ugotovitev, da je pri sklenitvi predmetne sporne pogodbe šlo za nesporazum (pomanjkanje soglasja volj), ni imelo podlage v tožbenih trditvah.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0083132
SPZ člen 24, 35. ZPP člen 8. ZIZ člen 272, 272/2, 272/3.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – soposest – uporaba predmetov s strani enega zakonca za lastne potrebe in za potrebe zakonske skupnosti – izvrševanje posesti – dokazna ocena – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Treba je upoštevati, da sta pravdni stranki živeli v življenjski skupnosti, v kateri sta imeli v soposesti stanovanje, kar pomeni, da je tožnik upravičen do posestnega varstva tudi za predmete, ki jih je sicer uporabljala le toženka, vendar za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank (npr. sušilni stroj). Tožnik pa ni upravičen do posestnega varstva za predmete, ki jih ni uporabljal, ker so bili v izključni posesti toženke (npr. pisalna miza, če se izkaže, da jo je uporabljala izključno toženka za službene obveznosti).
Ker za javno listino velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), iz vročilnice, na podlagi katere je bil (skupaj s pozivnim sklepom za dopolnitev ugovora) vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor pa izhaja, da je dolžnik pošiljko prejel 20. 1. 2015, z besedo zapisal datum in se podpisal kot prejemnik, bi moral dolžnik zgoraj navedeno zakonsko domnevo izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
ZFPPIPP člen 376, 382, 396, 396/4, 399, 399/1, 399/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu dolžnikovih obveznosti.
vmesna sodba - odgovornost delodajalca - odgovornost za delavce - opustitev dolžne skrbnosti - nadzor nad otroki - nadzorstvena dolžnost mentorjev - skrbnost mentorjev - padec otroka na gasilskem taboru - otrok kot oškodovanec - prispevek otroka - nesrečno naključje
Uporaba uhojene poti po pretežno travnati brežini s kamnitimi predeli za povprečnega trinajstletnega fanta ni tako tveganje, da bi terjala bodisi posebno opozorilo na nevarnost (oziroma previdnost) bodisi spremstvo odrasle osebe. Oboje bi bilo pretirano, neživljenjsko.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
spor majhne vrednosti – dokazna ocena – bistvene kršitve določb pravdnega postopka – narok za glavno obravnavo – listinski dokazi – substanciranje dokaznega predloga
Stranka mora natančno opredeliti, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi.
Strankina trditev, da ji v postopku nista bili pravilno vročeni tožba ter zamudna sodba, pa lahko predstavlja le napako sodišča in tako ne predstavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje.