Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da zavarovanki tožene stranke ni bilo treba zavarovati stopnic, potem, ko je razlila olje in to tudi v času 20 – 30 minut. Res je, da ni „predpisan čas“, ko je treba z oljem polite stopnice pobrisati. Gre za opustitev skrbnosti, ki je normalna oziroma običajna, glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - vročanje fizični osebi - vročilnica - dejansko prebivališče - prijava stalnega prebivališča - trditveno in dokazno breme
Pogoj za pravilnost tako imenovane fikcije vročitve je, da naslovnik na naslovu, kjer se opravlja takšna vročitev prebiva, pri čemer ni pomembno, ali ima na tem naslovu tudi formalno prijavljeno prebivališče.
Dokazno breme, da vročitev sodnega pisanja ni bila opravljena na naslov strankinega dejanskega prebivališča, je na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodne odločbe. Ker dolžnik temu dokaznemu bremenu s svojo pavšalno navedbo, da mu je bilo sodno pisanje vročeno na napačen naslov in ne naslov iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga sodišče, ni zadostil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrnilo kot neutemeljen.
Na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku.
oprava določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - uklonilni zapor - milejši predpis
Po tedaj in sedaj veljavni določbi petega odstavka 19. člena ZP-1 storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, še vedno lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in v primeru predhodne izdaje plačilnega naloga zaradi storjenega prekrška takšen predlog ni več nedovoljen, (nedovoljenost je temeljila na tistih določbah 19. člena ZP-1, ki so se nanašale na uklonilni zapor in so bile na podlagi navedene odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljene), vendar pa ga je mogoče obravnavati le na podlagi okoliščin iz prvega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi s prisilno izterjavo globe v primeru, ko uklonilni zapor ni bil določen, v tem primeru pa v skladu z drugim odstavkom istega člena velja osemdnevni rok po poteku roka za plačilo globe, da lahko storilec vloži predlog, da se plačilo globe oziroma prisilne izterjave le-te nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
Dedni dogovor ima v zapuščinski zadevi značaj sodne poravnave, z njim pa je bil razrešen tudi predmetni spor. Res se zapuščinski postopek zaradi njegove specifičnosti ne konča z dednim dogovorom (kot sodno poravnavo), ampak je za njegov zaključek potreben sklep o dedovanju. Vendar je sklep o dedovanju izdan skladno dogovorjenemu med dediči v dednem dogovoru, posledično čemur je dedni dogovor v zapuščinskem postopku pri vprašanju stroškov postopka upoštevati kot sodno poravnavo v drugih civilnopravnih postopkih.
OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/4, 427/5, 429, 429/1, 434, 434/1, 434/3. ZPP člen 287, 287/1.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - seznanitev upnika - soglasje upnika - molk upnika - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Zgolj seznanitev tožeče stranke s prevzemom dolga ne zadostuje za sklepanje, da je ta privolila v spremembo dolžnika. Dokler upnik v prevzem dolga ne privoli, pa ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Zato upnik do prevzemnika nima nobenih pravic, pravno razmerje med upnikom in dolžnikom pa je še vedno vzpostavljeno.
Namen izvedbe dokazov je potrditev zatrjevanih, med pravdnima strankama spornih dejstev, ne dopolnjevanje manjkajočih odločilnih dejstev.
Za odločitev sta ključni ugotovitvi, da je prvotoženčev zdravnik ob pregledu 13. 10. 2008 storil vse, kar je treba, da je mogel izključiti urgentno, tj. življenje ogrožujoče stanje, glede ostalega pa je glede na omejitev obravnave v okviru prvotoženca na urgentna stanja tožnika pravilno napotil na osebnega zdravnika. Izvedenec je navedel, da bi zdravnik internist, če bi bil seznanjen s poškodbo reber, moral po izključitvi možnosti internega obolenja v izvidu priporočiti osebnemu zdravniku, naj tožnika napoti k travmatologu, vendar je dodal, da ni šlo za nujno napotitev ("tisto noč"), ampak je bila potrebna napotitev v čim krajšem času.
povrnitev nepremoženjske škode - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost hrbtenice - kronični bolečinski sindrom v hrbtenici in prsnem košu - motnje občutka - zmanjšana moč desne roke - nezanikana dejstva - priznana dejstva
Odstotek invalidnosti sam za sebe ni pomemben. Bistveno je, kakšen je obseg prikrajšanja tožničine življenjske aktivnosti ter kako hude in dolgotrajne duševne bolečine zato trpi.
Predmet priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP) so lahko le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravna kvalifikacija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083677
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – razpis za dodelitev stanovanja – odkup občinskega stanovanja pod ugodnimi pogoji – izguba pravice do nakupa stanovanja pod ugodnimi pogoji – strah pred izselitvijo – nepremoženjska škoda
Tožnik po razpisu ne bi mogel pridobiti stanovanjske pravice na naslovu Z., saj za pridobitev tega stanovanja ni kandidiral, zato ga tudi ne bi mogel kupiti. Pravilen je torej zaključek sodišča, da toženki nista ravnali protipravno, ker tožniku nista omogočili odkupa omenjenega stanovanja. Tožnik tako ni izkazal temeljnega elementa za nastalo premoženjsko škodo, ki naj bi se odražala v razliki med odkupno ceno stanovanja po SZ-91 in tržno ceno, torej protipravnosti tožečih strank v zvezi z odkupom konkretnega stanovanja.
denacionalizacija – plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – denacionalizacijski zavezanec
Po 2. odstavku 72. člena ZDen se ne priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, kar po ustaljeni in enotni sodni praksi pomeni, da je (argumentum a contrario) denacionalizacijski upravičenec upravičen do plačila odškodnine iz navedenega naslova za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja v naravi.
pravica do vrnitve takse – ugovor zoper plačilni nalog
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati 36. člen ZST-1, po katerem ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.
Vračilo sodne takse po 36. členu ZST-1 ni vezano zgolj na primer, ko sodišče plačilni nalog razveljavi. Stališče sodišča, da lahko vrne sodno takso le v primeru, da bi pritožnika vložila ugovor zoper plačilni nalog in z njim uspela, je zato napačno.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 60, 60/1, 71, 71/1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zahteva po prednostnem obravnavanju
Sodišče lahko, če oceni, da razlogi, ki so utemeljevali prekinitev, niso več podani, vsak čas spremeni svojo odločitev in nadaljuje ta postopek. Zakonska zahteva po prednostnem obravnavanju pravde zaradi nedopustnosti izvršbe (1. odstavek 60. člena ZIZ) je s tem v zadostni meri upoštevana.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014458
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 149, 153.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - sestop s tovornjaka - padec - soprispevek
Tožnik s tovornjaka, na katerem so bile mastne stopnice zaradi puščanja olja, ni sestopal po predpisanem tritočkovnem načinu, tako da bi se oprijemal držala z obema rokama, ampak se je držal oprijema z eno roko, s čimer je bistveno povečal možnost padca in njegove posledice. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek k nastali nezgodi ocenilo v višini 60%, kar je po presoji pritožbenega sodišča previsoko. Do tožnikovega padca je prišlo na spolzkih stopnicah tovornjaka, kjer je bil sicer res predpisan tritočkovni način sestopanja, česar tožnik ni spoštoval, vendar mu zaradi tega ni mogoče pripisati 60 % soprispevka k nezgodi, saj to ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik zaradi nepravilnega sestopa s tovornjaka k nezgodi prispeval v višini 40 %.
Sodišče je z izpodbijanim sklepom vsebinsko spremenilo svojo odločitev, kar ni dopustno. Neskladja med izrekom in obrazložitvijo sodbe ni dopustno s popravnim sklepom popravljati in dopolnjevati, še manj pa spreminjati.
spor majhne vrednosti – plačilo dobavljene električne energije – pritožbeni razlogi
S trditvami v pritožbi, da je plačala vse račune in da toženi stranki ne dolguje ničesar, s trditvami o neurejenih evidencah tožeče stranke, toženka uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in teh pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pri svojem odločanju ni smelo upoštevati.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053474
ZGD -1 člen 3, 3/6, 71 – 75. ZIZ člen 36. ZPP člen 116, 116/1.
vročanje sodnih pisanj – zagotovitev sprejemanja pisanj – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – podjetnik posameznik
Podjetnik lahko povsem normalno funkcionira tudi sam. V takem primeru je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je podjetnik, ki v svojem podjetju dela sam, iz tega ali onega razloga odsoten, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru (večjih) družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe.
Tožnik stranki ni izdal računa za gorivo, ki ga je plačala z gotovino, pač pa je po njenem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun in spremenil način plačila v negotovinsko, nato račun plačal s svojo B. kartico ter ga natisnil pod geslom sodelavca. S takšnim ravnanjem je tožnik ustvaril gotovinske viške, ki iz popisa niso bili razvidni in si na ta način pridobil neupravičene pike na svoji B. kartici. Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – status upravnika – dokazovanje – dokazno breme – pritožbeni razlogi – uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožniki uveljavljajo kršitev pravil o dokaznem bremenu in uporabo previsokega dokaznega standarda za izkaz statusa upravnika v primerjavi s pavšalnimi ugovori toženca. Obe procesni kršitvi, ki jih je sodišče prve stopnje dejansko zagrešilo, sta relativnega značaja, zato jih pritožbeno sodišče glede na izrecno določilo 458. člena ZPP ni moglo upoštevati. Tožniki v postopku ne uveljavljajo kršitve pravice do izjave iz 8. točke 2. dostavka 339. člena ZPP, čeprav sodišče v zvezi s statusom upravnika ni izvedlo vseh predloženih dokazov. Ker pa te kršitve, ki sicer sodi med kršitve iz 2. odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč le v okviru pritožbenih navedb, tudi slednje ni moglo upoštevati.
sodna taksa - pravilno plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - dokazovanje plačila sodne takse - dopustna pritožbena novota - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme
Dolžnikov ugovor je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, zadostil kriteriju obrazloženosti, saj zatrjuje, da za ta del terjatve ne ve, kaj upnik od njega terja, medtem ko bo nesporni znesek, s katerim se strinja, poravnal. Pri presoji izpolnjevanja zahteve po obrazloženosti ugovora namreč sodišče upošteva tudi, da upniku ni treba predložiti verodostojnih listin, na podlagi katerih predlaga izvršbo, ampak jih mora samo določno označiti (5. odstavek 41. člena ZIZ), takšna ureditev pa lahko zoži možnost vsebinskega ugovarjanja zoper sklep o izvršbi.
rok za pritožbo - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Toženec je pritožbo zoper zamudno sodbo vložil po izteku roka 15 dni, določenega v 1. odstavku 333. člena ZPP, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.