OZ člen 88, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 7, 212, 287.
razlaga pogodb – delna ničnost – ničnost pogodbenega določila – kršitev pogodbe – pogodbeno dogovorjena odškodnina – dejansko stanje – višina davčnega dolga – dokazovanje – izvedba dokazov – poizvedba pri DURS
Stranke pogodbe so določilo o pogodbeno dogovorjeni odškodnini za kršitev pogodbe zmotno poimenovale pogodbena kazen. Vendar zaradi neustreznega poimenovanja ne gre za nično določilo, temveč mora sodišče skladno z voljo strank, izraženo v pogodbi, ugotavljati, ali so izpolnjene predpostavke za plačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine.
Upoštevajoč okoliščine, da tožnik sam informacij o morebitnih plačilih tožencev do DURS ne more pridobiti, je predlagani dokaz s sodno poizvedbo pri DURS kljub njegovi poizvedovalni naravi ustrezen, saj bi bil sicer tožnik postavljen v dokazno nemogoč položaj zaradi nerazumno visokega dokaznega standarda, ki bi mu onemogočil sodno varstvo. Ker sodišče prve stopnje izvedbe tega dokaza ni omogočilo in je zato tožnik ostal prikrajšan za izvedbo dokaza odločilnega pomena, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – preprečevanje uporabe skupne stvari
Slabi odnosi, nerazumevanje, slabo komuniciranje in čustvena napetost oziroma prizadetost še ne pomenijo, da je solastnik (oziroma skupni lastnik) onemogočen v izvrševanju svoje lastninske pravice, kar bi ga šele upravičevalo do plačila uporabnine od tistega, ki bi ga v tem izvrševanju onemogočal.
Tožnik stranki ni izdal računa za gorivo, ki ga je plačala z gotovino, pač pa je po njenem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun in spremenil način plačila v negotovinsko, nato račun plačal s svojo B. kartico ter ga natisnil pod geslom sodelavca. S takšnim ravnanjem je tožnik ustvaril gotovinske viške, ki iz popisa niso bili razvidni in si na ta način pridobil neupravičene pike na svoji B. kartici. Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
Ker tožnik sklenitve posojilne pogodbe s toženko v smislu 569. člena OZ in izročitve denarja toženki ni uspel dokazati, so nepomembne pritožbene trditve o tem, da je dokazno breme, da je posojeno vrnila, na toženi stranki.
Ker je tožnik vložil tožbo po preteku petih let od seznanitve s tem, da je menjalna pogodba nična, torej po poteku splošnega zastaralnega roka, je odločitev sodišča, ki je njegov obogatitveni zahtevek zavrnilo, pravilna.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 60, 60/1, 71, 71/1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – zahteva po prednostnem obravnavanju
Sodišče lahko, če oceni, da razlogi, ki so utemeljevali prekinitev, niso več podani, vsak čas spremeni svojo odločitev in nadaljuje ta postopek. Zakonska zahteva po prednostnem obravnavanju pravde zaradi nedopustnosti izvršbe (1. odstavek 60. člena ZIZ) je s tem v zadostni meri upoštevana.
sodna taksa - pravilno plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - dokazovanje plačila sodne takse - dopustna pritožbena novota - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme
Dolžnikov ugovor je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, zadostil kriteriju obrazloženosti, saj zatrjuje, da za ta del terjatve ne ve, kaj upnik od njega terja, medtem ko bo nesporni znesek, s katerim se strinja, poravnal. Pri presoji izpolnjevanja zahteve po obrazloženosti ugovora namreč sodišče upošteva tudi, da upniku ni treba predložiti verodostojnih listin, na podlagi katerih predlaga izvršbo, ampak jih mora samo določno označiti (5. odstavek 41. člena ZIZ), takšna ureditev pa lahko zoži možnost vsebinskega ugovarjanja zoper sklep o izvršbi.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – odrgnina kolena z blago oteklino – zelo lahka telesna poškodba
Tožnik je pri padcu v stanovanjski hiši zavarovanke tožene stranke utrpel poškodbo, ki se po Fischerjevi razvrstitvi telesnih poškodb uvršča med zelo lahke (odrgnina na desnem kolenu z blago oteklino), pri čemer je bila potrebna zdravniška oskrba le ambulantna.
upravičenec do denarne odškodnine - smrt matere - ožji družinski član - odmera odškodnine - ločeno življenje - čustvena navezanost - sodna praksa
Okoliščine primera dajejo podlago za prisojo denarne odškodnine za smrt matere.
Stranka, ki se sklicuje na sodno prakso, mora to ne le določno (konkretno) opredeliti, ampak (kar je najmanj enako pomembno) natančno pojasniti, zakaj naj bi bili primeri, na katere se sklicuje, (kar se tiče pravno-relevantnih dejstev) v bistvenem podobni z obravnavanim.
Stopnja skrbnosti, kadar gre za izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti, se presoja strožje, to je po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, člen 6/2 OZ). Vendar te skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi še lahko v posameznem konkretnem primeru storil, da bi bila diagnostika čim bolj uspešna, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih okoliščinah storjeno vse, kar določajo zmožnosti, praksa in standardi.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dogovor solastnikov – razpolaganje solastnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vlaganja v solastnino – povečanje solastniškega deleža na nepremičnini
Tožnika bi glede na to, da izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila terjata od toženca (polovični solastni del spornih nepremičnin, na katerem je vknjižen kot lastnik je pridobil od svojega očeta z darilno pogodbo po že opravljenih vlaganjih tožnikov), morala izkazati, da se je oče zavezal, da jima prepusti (vlaganjem) odgovarjajoči del svojega solastnega dela spornih nepremičnin.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 – narok – izvedba naroka – pravnomočna odločba upravnega organa
V postopku za določitev pripadajočega zemljišča oprava naroka za glavno obravnavo ni obligatorna faza postopka.
Sodišče je v skladu z določbami ZVEtL le upoštevalo pravnomočno odločbo upravnega organa, pritožnik pa v predmetnem postopku ni trdil, da mu odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča niso bile vročene v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane, oziroma da v teh postopkih ni imel možnosti sodelovati.
protipravno ravnanje - parkiranje na črno - parkiranje na zasebnem zemljišču - odškodnina za poškodovano vozilo - prevzem rizika za nastalo škodo
Šlo je za parkiranje „na črno“ in tožena stranka ni bila dolžna, da bi prepovedala parkiranje ali postavila ustrezne prometne znake. Samo dopuščanje parkiranja še ne pomeni podlage za odškodninsko odgovornost in protipravnost ravnanja oziroma opustitev dolžnega ravnanja. Uporaba tuje lastnine ni dovoljena in je parkiranje dovoljeno samo na za to namenjenem prostoru. Ker je šlo za „divje“ parkiranje, voznik, ki parkira na takem prostoru, prevzame odgovornost za morebitno škodo, ki mu nastane s takšnim parkiranjem. Ker je šlo za zasebno zemljišče, tožena stranka ni bila dolžna vzdrževati drevesa na tak način kot ugotavlja sodišče prve stopnje,
osebni stečaj – pravnomočno končanje stečajnega postopka – sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika – pravni interes za pritožbo
Dolžnici je treba odreči pravni interes za pritožbo zoper sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na njenih računih. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sodišče o pritožničinem predlogu za odpust obveznosti še ni odločalo, bi namreč pritožnica morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja.
Strankina trditev, da ji v postopku nista bili pravilno vročeni tožba ter zamudna sodba, pa lahko predstavlja le napako sodišča in tako ne predstavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
oprava določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - uklonilni zapor - milejši predpis
Po tedaj in sedaj veljavni določbi petega odstavka 19. člena ZP-1 storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, še vedno lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in v primeru predhodne izdaje plačilnega naloga zaradi storjenega prekrška takšen predlog ni več nedovoljen, (nedovoljenost je temeljila na tistih določbah 19. člena ZP-1, ki so se nanašale na uklonilni zapor in so bile na podlagi navedene odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije razveljavljene), vendar pa ga je mogoče obravnavati le na podlagi okoliščin iz prvega odstavka 20. člena ZP-1 v zvezi s prisilno izterjavo globe v primeru, ko uklonilni zapor ni bil določen, v tem primeru pa v skladu z drugim odstavkom istega člena velja osemdnevni rok po poteku roka za plačilo globe, da lahko storilec vloži predlog, da se plačilo globe oziroma prisilne izterjave le-te nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - vročanje fizični osebi - vročilnica - dejansko prebivališče - prijava stalnega prebivališča - trditveno in dokazno breme
Pogoj za pravilnost tako imenovane fikcije vročitve je, da naslovnik na naslovu, kjer se opravlja takšna vročitev prebiva, pri čemer ni pomembno, ali ima na tem naslovu tudi formalno prijavljeno prebivališče.
Dokazno breme, da vročitev sodnega pisanja ni bila opravljena na naslov strankinega dejanskega prebivališča, je na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodne odločbe. Ker dolžnik temu dokaznemu bremenu s svojo pavšalno navedbo, da mu je bilo sodno pisanje vročeno na napačen naslov in ne naslov iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga sodišče, ni zadostil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrnilo kot neutemeljen.
Bistvena je ugotovitev sodišča, da tožnik ni izgubil ravnotežja in ni padel z igrala zaradi morebitne gneče na toboganu oziroma zaradi nenamernega udarca druge učenke, temveč ker je sam želel skočiti z vrha tobogana, kljub temu da je vedel in razumel, da to ni pravilna uporaba tobogana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da šola ni ravnala v nasprotju s standardom nadzorne dolžnosti. Okoliščina ali je šlo za padec ali skok na presojo dolžne skrbnosti šole ne vpliva.