STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0083132
SPZ člen 24, 35. ZPP člen 8. ZIZ člen 272, 272/2, 272/3.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – soposest – uporaba predmetov s strani enega zakonca za lastne potrebe in za potrebe zakonske skupnosti – izvrševanje posesti – dokazna ocena – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Treba je upoštevati, da sta pravdni stranki živeli v življenjski skupnosti, v kateri sta imeli v soposesti stanovanje, kar pomeni, da je tožnik upravičen do posestnega varstva tudi za predmete, ki jih je sicer uporabljala le toženka, vendar za potrebe življenjske skupnosti pravdnih strank (npr. sušilni stroj). Tožnik pa ni upravičen do posestnega varstva za predmete, ki jih ni uporabljal, ker so bili v izključni posesti toženke (npr. pisalna miza, če se izkaže, da jo je uporabljala izključno toženka za službene obveznosti).
spor majhne vrednosti – dokazna ocena – bistvene kršitve določb pravdnega postopka – narok za glavno obravnavo – listinski dokazi – substanciranje dokaznega predloga
Stranka mora natančno opredeliti, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi.
rok za pritožbo - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Toženec je pritožbo zoper zamudno sodbo vložil po izteku roka 15 dni, določenega v 1. odstavku 333. člena ZPP, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
Dedni dogovor ima v zapuščinski zadevi značaj sodne poravnave, z njim pa je bil razrešen tudi predmetni spor. Res se zapuščinski postopek zaradi njegove specifičnosti ne konča z dednim dogovorom (kot sodno poravnavo), ampak je za njegov zaključek potreben sklep o dedovanju. Vendar je sklep o dedovanju izdan skladno dogovorjenemu med dediči v dednem dogovoru, posledično čemur je dedni dogovor v zapuščinskem postopku pri vprašanju stroškov postopka upoštevati kot sodno poravnavo v drugih civilnopravnih postopkih.
Prikrajšanje mora biti realno in konkretno, kar pomeni, da je bilo na tožniku dokazno breme, do dokaže, v čem se kaže njegovo prikrajšanje in za koliko je bil prikrajšan, ker ni mogel razpolagati s stanovanjem, ki sta ga brez soglasja s tožnikom nedopustno uporabljali toženki. Takšnega dokaznega bremena tožnik ni zmogel, zato so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik prikrajšanja ni dokazal in je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
izplačilo razlike v plači - delo po avtorskih pogodbah - obstoj delovnega razmerja
Tožnica je v vtoževanem obdobju delala pri toženi stranki na podlagi avtorskih pogodb in je za opravljeno delo prejela plačilo, ki je bilo v teh pogodbah dogovorjeno. Tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju in ni nikoli uveljavljala ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Delavec je upravičen do plač oz. razlike v plači (in do prispevkov in davkov iz delovnega razmerja) le v primeru, če je ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Ker tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju, tožbeni zahtevek za obračun bruto razlike v plači, odvod davkov in prispevkov in izplačilo ustreznega neto zneska razlike v plači za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
vmesna sodba - odgovornost delodajalca - odgovornost za delavce - opustitev dolžne skrbnosti - nadzor nad otroki - nadzorstvena dolžnost mentorjev - skrbnost mentorjev - padec otroka na gasilskem taboru - otrok kot oškodovanec - prispevek otroka - nesrečno naključje
Uporaba uhojene poti po pretežno travnati brežini s kamnitimi predeli za povprečnega trinajstletnega fanta ni tako tveganje, da bi terjala bodisi posebno opozorilo na nevarnost (oziroma previdnost) bodisi spremstvo odrasle osebe. Oboje bi bilo pretirano, neživljenjsko.
povrnitev nepremoženjske škode - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost hrbtenice - kronični bolečinski sindrom v hrbtenici in prsnem košu - motnje občutka - zmanjšana moč desne roke - nezanikana dejstva - priznana dejstva
Odstotek invalidnosti sam za sebe ni pomemben. Bistveno je, kakšen je obseg prikrajšanja tožničine življenjske aktivnosti ter kako hude in dolgotrajne duševne bolečine zato trpi.
Predmet priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP) so lahko le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravna kvalifikacija.
Za pogodbena razmerja je značilno, da učinkujejo le inter partes oziroma med samimi sopogodbeniki. Če ni v njej določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz same njene narave, ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank. Da bi v konkretnem primeru do singularnega pravnega nasledstva pogodbenega razmerja oziroma obveznosti na tretje osebe prišlo po splošnih principih obligacijskega prava ali da bi le-te s takšno omejitvijo (svojih lastninskih upravičenj) soglašale, pa ni toženka niti zatrjevala.
Zmotno je naziranje, da bi morala tožnica namesto tožbe zaradi vznemirjanja (t.i. negatorne tožbe) vložiti vindikacijsko (vrnitveno) tožbo. Vsebina zahtevka takšne tožbe je vrnitev individualno določene stvari. Okno, ki ga neupravičeno zaseda oziroma uporablja toženka, (v pravnem pomenu te besede) ne predstavlja stvari, zaradi česar že pojmovno ne moremo imeti opravka z odvzemom stari ampak zgolj vznemirjanjem (so)lastninske pravice na njej.
postopek osebnega stečaja – rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev – zavrženje prepoznega ugovora – dokončno priznanje terjatev
Pritožnik se zavzema za takšno razlago 63. člena ZFPPIPP, po kateri naj ne bi bilo smiselno za dolžnika, ki je stranka stečajnega postopka, upoštevati prekluzivnega enomesečnega roka za ugovor o prerekanju terjatev, ki velja za upnike, ki prerekajo terjatev drugih upnikov. Takšno stališče je materialno pravno zmotno. Če bi lahko dolžnik pravočasno prijavljeno terjatev upnika kadarkoli prerekal, sodišče v postopku osebnega stečaja sploh ne bi moglo izdati sklepa o preizkusu terjatev, ker ta vsebuje tudi odločitev o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasna določitev preživnine - korist otrok - hiter postopek - verjetnost obstoja pogojev - kontradiktornost postopka - dokazni postopek - pravica do izjave - breme preživljanja
Kadar gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti postopek odločanja o začasni odredbi hiter. Izdaja začasne odredbe je dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo (če so zanjo izkazane zakonske predpostavke), pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi brez izvedbe dokaznega postopka in za izdajo začasne odredbe zadošča že verjetnost obstoja pogojev za njeno izdajo. Razen tega toženec v pritožbi ne pojasni, katera pomembna dejstva naj bi dokazoval s svojo izpovedbo. Toženčeva pravica do izjave zato ni bila kršena.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – imisije – prekomeren hrup zaradi tranzitnega prometa – škoda, ki presega običajne meje – višina odškodnine
Za presojo o podlagi toženkine odgovornosti ni odločilna primerjava z ostalimi cestami v državi, temveč ocena obremenitev v obravnavanem primeru v primerjavi s še sprejemljivimi obremenitvami življenja v urbanem okolju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0075150
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 8, 8/2, 15. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 9, 43, 43/2.
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni, vendar mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
Pravilo o dokaznem bremenu narekuje, da mora tožeča stranka dokazati protipravnost ravnanja, škodo in vzročno zvezo med njima, tožena stranka pa, da je ravnala z zadostno oziroma s pričakovano skrbnostjo. Pri opustitvenih odškodninskih deliktih se elementa nedopustnosti ravnanja in krivde prekrivata, saj sta oba opredeljena s pojmom skrbnosti, zato se pritožniku zdi, da sodišče v konkretnem primeru ni ustrezno porazdelilo dokaznega bremena med pravdnima strankama, vendar temu ni tako. Pritožbena izvajanja toženca, da njegova odgovornost ni bila podana, ker noben dokaz ni potrdil malomarnosti, so v nasprotju z domnevo krivde in ravnokar obrazloženim.
Tožnica bi v regresni pravdi v zvezi z izplačano odškodnino za nepremoženjsko škodo smela terjati od toženca povračilo le za pravno priznano škodo in v višini, ki ustreza predpisanim kriterijem za odmero odškodnine iz 179. člena OZ ter pravnemu standardu pravične denarne odškodnine. Ker svojega povračilnega zahtevka ni dovolj določno opredelila za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, njenega zahtevka ni mogoče preizkusiti. Tožba je v tem delu ostala nesklepčna.
Vročitev gospodarski družbi se pravilno opravi na naslovu sedeža po podatkih sodnega registra, in sicer osebi, pooblaščeni za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu. Tudi vročitev gospodarski družbi v likvidaciji se kljub temu dejstvu opravi osebi, pooblaščeni za sprejem (ne pa članu uprave - direktorju oziroma likvidacijskemu upravitelju).
ZFPPIPP člen 376, 382, 396, 396/4, 399, 399/1, 399/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu dolžnikovih obveznosti.
Tožnik je na prvostopenjsko sodišče naslovil vlogo, ki je bila nerazumljiva in nepopolna. Iz njene vsebine ne izhaja, za kakšno vrsto vloge naj bi šlo, možen pa bi bil zaključek, da vložnik predlaga zaposlitev pri delodajalcu (po možnosti tudi s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje). Ker vložnikova vloga ni bila sposobna za obravnavanje, saj ni vsebovala vseh sestavin iz drugega odstavka 105. člena ZPP, niti sestavin, ki jih za tožbo predvideva prvi odstavek 180. člena ZPP, je sodišče prve stopnje vložnika pozvalo na dopolnitev in popravo te vloge z navodili, kako naj svojo vlogo popravi. Opozorilo ga je na možnost brezplačne pravne pomoči in mu določilo 15-dnevni rok za dopolnitev in popravo vloge. Ker vložnik v določenem roku svoje vloge ni popravil, jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
začasna odredba - zavarovanje (podredno uveljavljane) denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zakonski pogoji - neznatna škoda - pravni standard
Neznatna škoda je pravni standard, ki ga mora s trditveno podlago v konkretnih okoliščinah na stani toženca (verjetno) izkazati tožnik. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je o neznatni škodi mogoče govoriti tudi v primeru, ko gre za začasno odredbo, s katero se prepoveduje odtujevanje in obremenjevanje nepremičnine, kadar je ta že obremenjena. Ravno s tem razlogom je sodišče prve stopnje tudi utemeljilo izdajo začasne odredbe, v izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče odločalo o toženčevem ugovoru, pa te ugotovitve ni več, zato obrazložitev sodišča, da gre za neznatno škodo, ne zdrži. Ravno to dejstvo je pravno odločilno za pravilno uporabo prava. Pritožnik sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da se ni opredelilo do njegovih ugovornih navedb, kar bo moralo sodišče storiti ob ponovnem odločanju.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064697
ZVZD člen 5, 23. OZ člen 179. ZPP člen 337, 337/3.
padec v sanitarnih prostorih – varnost pri delu – soodgovornost – soprispevek – tuja pomoč – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – DDV od potnih stroškov pooblaščenke
Tožnica je bila v grobem z nevarnostjo mokrih in spolzkih tal ter posledično nevarnostjo padca seznanjena. Seznanjena je bila s tem, da bodo prišli delavci izvajalca ter, da se bo obnavljal zunanji del fasade na poslovnem objektu. Zaradi tehnologije dela, kot tudi zaradi prihoda delavca izvajalca v čajno kuhinjo, ki je prosil za karton, zaradi pogovora o polivanju, ter ob dejstvu, da je sama tožnica prispevala posodo za lažje jemanje vode zaradi konstrukcije umivalnika in položaja pipe, je bilo tožnici tudi znano, da se bo voda za potrebe izvajanja fasaderskih del jemala v sanitarnih prostorih. Seznanjena je bila torej s tem, da obstaja možnost, da bodo tla mokra in spolzka, zato neutemeljeno navaja, da (sploh) ni vedela, da preži nevarnost na stranišču in se sklicuje na to, da opozorila (tudi za kupce) ni bilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče nadalje pravilno odločilo, da je k samemu škodnemu dogodku tožnica prispevala s 40 %, tožena stranka oziroma njen zavarovanec pa, glede na prej ugotovljena dejstva, 60 %.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - izpolnitev zakonskih pogojev - kumulativno zahtevani pogoj - stečaj dolžnika / toženca - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - neznatna škoda - pravni standard - trditvena podlaga
Tožnikov predlog za izdajo začasne se nanaša na toženčevo premoženje (njegovo terjatev do stečajnega dolžnika), zato predlogu ni mogoče slediti zgolj na podlagi prepisane abstraktne zakonske dikcije, saj gre za poseg v toženčevo lastnino. Materialnopravno zmotno je stališče, da tožencu z izdajo začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda, ker z njo ne razpolaga: toženec ima že priznano ločitveno pravico v stečajnem postopku in dejstvo, da mu ta še ni izplačana, ne pomeni, da z njo še ne razpolaga.