SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0058491
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/5. ZSVarPre člen 27. ZBPP člen 13, 13/2.
oprostitev plačila sodne takse – fizična oseba – kriteriji za popolno oprostitev – upravičenec do prejema denarne socialne pomoči – neustavnost določb ZST-1
Sodišče lahko stranko v celoti oprosti plačila sodne takse, četudi ta ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, se smiselno uporabijo merila, ki jih za presojanje prošnje za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa – dopolnilni sklep – poseben sklep o stroških postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je takoj po prejemu sklepa opozorila na pomanjkljiv izrek in predlagala izdajo ustreznega sklepa o stroških. Sodišče prve stopnje bi zato navedeni dve napaki lahko odpravilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, ali tako, da bi izdalo poseben sklep o stroških postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep. Po 328. členu ZPP je s takšnim sklepom mogoče popraviti le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe ali sklepa z izvirnikom, ne pa tudi morebitnih vsebinskih napak, do katerih pride pri odločanju ali pisni izdelavi odločbe.
Ker tožnik sklenitve posojilne pogodbe s toženko v smislu 569. člena OZ in izročitve denarja toženki ni uspel dokazati, so nepomembne pritožbene trditve o tem, da je dokazno breme, da je posojeno vrnila, na toženi stranki.
ZFPPIPP člen 376, 382, 396, 396/4, 399, 399/1, 399/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu dolžnikovih obveznosti.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Strankina trditev, da ji v postopku nista bili pravilno vročeni tožba ter zamudna sodba, pa lahko predstavlja le napako sodišča in tako ne predstavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075125
ZFPPIPP člen 215, 216, 216/1, 216/1-1, 216/1-2. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-5, 138, 138/3, 138/4. OZ člen 190.
prisilna poravnava – p ravni učinki potrjene prisilne poravnave – učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove – sklep o izvršbi – pridobitev ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – nasprotna izvršba – razlogi za nasprotno izvršbo – neupravičena obogatitev
Ker je tožena stranka z realizacijo izvršbe dobila poplačilo storitev, ki jih je izvedla v korist tožeče stranke, ni mogoče pritrditi stališču, da je obogatena. Če so obstajali pogoji za utesnitev izvršbe, je eventualno lahko privilegirana proti ostalim upnikom, nikakor pa ni obogatena. Sredstva, ki jih je z realizacijo izvršbe prejela, je dobila kot poplačilo svoje storitve in ne brez pravne podlage. Pravni temelj za prehod premoženja iz premoženjske sfere tožeče stranke v premoženje tožene stranke torej obstaja.
ZIZ člen 17, 17/2, 40, 41, 41/2. ZPP člen 108, 108/1, 318, 318/3, 318/4.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost zahtevka
Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, skladno z določbo 40. člena ZIZ, in ne z vsebino kot jo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ, kar pomeni, da upnikov predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. 6. alineo drugega odstavka 41. člena ZIZ). Ob ugotovljenem zato ni bilo mogoče ravnati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0060786
OZ člen 631, 1035, 1036, 1037, 1037/1. ZJN-2 člen 4, 4/6.
gradbena pogodba – javno naročilo – nakazilo – sprejem nakazila – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pripoznane terjatve
Ali je nakazanec sprejel nakazilo, je treba strogo in restriktivno razlagati, ker je sprejem nakazila abstrakten pravni posel, zaradi česar nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, ko nakazilo sprejme.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dogovor solastnikov – razpolaganje solastnika – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vlaganja v solastnino – povečanje solastniškega deleža na nepremičnini
Tožnika bi glede na to, da izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila terjata od toženca (polovični solastni del spornih nepremičnin, na katerem je vknjižen kot lastnik je pridobil od svojega očeta z darilno pogodbo po že opravljenih vlaganjih tožnikov), morala izkazati, da se je oče zavezal, da jima prepusti (vlaganjem) odgovarjajoči del svojega solastnega dela spornih nepremičnin.
Za odločitev sta ključni ugotovitvi, da je prvotoženčev zdravnik ob pregledu 13. 10. 2008 storil vse, kar je treba, da je mogel izključiti urgentno, tj. življenje ogrožujoče stanje, glede ostalega pa je glede na omejitev obravnave v okviru prvotoženca na urgentna stanja tožnika pravilno napotil na osebnega zdravnika. Izvedenec je navedel, da bi zdravnik internist, če bi bil seznanjen s poškodbo reber, moral po izključitvi možnosti internega obolenja v izvidu priporočiti osebnemu zdravniku, naj tožnika napoti k travmatologu, vendar je dodal, da ni šlo za nujno napotitev ("tisto noč"), ampak je bila potrebna napotitev v čim krajšem času.
povrnitev nepremoženjske škode - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost hrbtenice - kronični bolečinski sindrom v hrbtenici in prsnem košu - motnje občutka - zmanjšana moč desne roke - nezanikana dejstva - priznana dejstva
Odstotek invalidnosti sam za sebe ni pomemben. Bistveno je, kakšen je obseg prikrajšanja tožničine življenjske aktivnosti ter kako hude in dolgotrajne duševne bolečine zato trpi.
Predmet priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP) so lahko le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravna kvalifikacija.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da zavarovanki tožene stranke ni bilo treba zavarovati stopnic, potem, ko je razlila olje in to tudi v času 20 – 30 minut. Res je, da ni „predpisan čas“, ko je treba z oljem polite stopnice pobrisati. Gre za opustitev skrbnosti, ki je normalna oziroma običajna, glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083677
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – razpis za dodelitev stanovanja – odkup občinskega stanovanja pod ugodnimi pogoji – izguba pravice do nakupa stanovanja pod ugodnimi pogoji – strah pred izselitvijo – nepremoženjska škoda
Tožnik po razpisu ne bi mogel pridobiti stanovanjske pravice na naslovu Z., saj za pridobitev tega stanovanja ni kandidiral, zato ga tudi ne bi mogel kupiti. Pravilen je torej zaključek sodišča, da toženki nista ravnali protipravno, ker tožniku nista omogočili odkupa omenjenega stanovanja. Tožnik tako ni izkazal temeljnega elementa za nastalo premoženjsko škodo, ki naj bi se odražala v razliki med odkupno ceno stanovanja po SZ-91 in tržno ceno, torej protipravnosti tožečih strank v zvezi z odkupom konkretnega stanovanja.
stroški delnega umika predloga za izvršbo – dovoljenost pritožbe – pravni interes za pritožbo
Stroški (delnega) umika predloga za izvršbo niso stroški, ki bi nastali v zvezi z obrazloženo vlogo, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva sestave obrazloženega umika predloga za izvršbo.
Pri odmeri morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov se upošteva kriterij potrebnosti za izvršbo in pravilo, da upnik ni upravičen do povračila stroškov, ki nastanejo z realizacijo prisilne izvršbe preko OPP (če že vlaga umike predloga za izvršbo, sodišče pa temu sledi). Ob napačni uporabi 5. odstavka 38. člena ZIZ se ta izvršilni postopek sicer ne bo nikoli končal, dolžnik pa bo plačeval za stroške, ki niso utemeljeni.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sta se pravdni stranki v zunajsodni poravnavi dogovorili, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Stranski intervenient pri sklepanju zunajsodne poravnave ni sodeloval. V času njene sklenitve je bila stranska intervencija že dovoljena, stranskemu intervenientu pa so stroški že nastali, zato je ob pravočasni priglasitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi upravičen do njihove povrnitve.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 200, 200/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Glede na tožnikove trditve v tožbi (da mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 13. 8. 2014) in dva v spis predložena različna izvoda odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in na njem razčistiti, kdaj je dejansko tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko sodišče tožniku ni dalo možnosti opozoriti na navedbe v odgovoru na tožbo, temveč je tožbo na podlagi teh navedb zavrglo (ko je štelo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 12. 8. 2014 in je tožnik tožbo glede na določilo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 vložil prepozno) storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083135
ZPP člen 339, 339/1. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
izvršilni postopek – tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, je pri odločanju o pravici, ki preprečuje izvršbo, nepomembna morebitna neskrbnost pridobitelja lastninske pravice v pričakovanju.
pritožba - pravočasnost pritožbe - pritožbeni rok - uradni jezik sodišča - prevajanje sodnih pisanj - prevod sodbe - vročanje - začetek teka roka za pritožbo - vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga
ZPP strankam, ki ne razumejo uradnega jezika sodišča, ne daje pravice do prevajanja vabil, odločb in drugih sodnih pisanj v postopku v njihov jezik. Takšno prevajanje so si stranke dolžne zagotoviti same. Rok za pritožbo zoper sodbo je zato začel teči že z vročitvijo sodbe v slovenskem jeziku, ne pa z vročitvijo njenega prevoda.
ZFPPIPP člen 374, 374/2, 374/2-1, 374/2-3, 374/2-4, 374/4, 374/4-1, 374/11. SPZ člen 18, 256, 256/1, 260, 260/1.
premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti – prenehanje premoženjskih pravic – stavbna pravica – prenos na lokalno skupnost – aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno izenačilo nepremičnino in stavbno pravico kot stvarno pravico na nepremičnini (premoženjsko pravico) in je v zvezi s tem napačno uporabilo določbe 374. člena ZFPPIPP. Ob pravilni uporabi določb 374. člena ZFPPIPP bi moralo najprej postopati skladno s 3. točko 2. odstavka 374. člena ZFPPIPP in ob odsotnosti privolitve Republike Slovenije odločiti, da stavbne pravice kot premoženjske pravice skladno s 1. točko 4. odstavka 374. člena ZFPPIPP prenehajo.