povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti – imisije – prekomeren hrup zaradi tranzitnega prometa – škoda, ki presega običajne meje – višina odškodnine
Za presojo o podlagi toženkine odgovornosti ni odločilna primerjava z ostalimi cestami v državi, temveč ocena obremenitev v obravnavanem primeru v primerjavi s še sprejemljivimi obremenitvami življenja v urbanem okolju.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014546
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3, 20/4, 53, 53/1, 53/2. ZSDU člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delavski direktor - enotirni sistem upravljanja - dvotirni sistem upravljanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določilo pogodbe, po katerem pristojni organ delavskega direktorja lahko razreši na predlog sveta delavcev družbe iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov in da ima delavski direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij. To določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat. ZDR-1 sicer ne ureja več mirovanja pravic iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz odpovedi, pač pa je institut mirovanja nadomeščen in urejen v 53. členu ZDR-1 z naslovom suspenz pogodbe o zaposlitvi. Ta v prvem odstavku določa, da v primerih, ko delavec iz določenih razlogov začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in jo delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved, ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. V konkretnem primeru pa ne gre za izredno odpoved niti za postopek za prenehanja delodajalca. Drugi odstavek 53. člena ZDR-1 tudi izrecno določa, da med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, torej pogodbe o zaposlitvi v suspenzu ni mogoče odpovedati z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006336
ZIZ člen 64. KZ-1 člen 75. ZZZDR člen 51,57.
odvzem premoženjske koristi - nedopustnost izvršbe - nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - skupno premoženje zakoncev - predmet izvršbe - predmet zavarovanja
V predmetni zadevi teče postopek zavarovanja, v katerem se določbe ZIZ o izvršbi le smiselno uporabljajo (239. člen ZIZ). Smiselna uporaba narekuje razlago, ki izhaja iz okoliščine, da upnik še ne razpolaga s pravnomočno sodbo (na podlagi katere bi šele lahko po 57. členu ZIZ zahteval določitev deležev na skupnem premoženju v pravdi, ki bi jo moral sprožiti pred izvršbo),da v postopku zavarovanja zahteva, da so deleži na skupnem premoženju že določeni, sicer poseg v pravico skupnega lastnika do zasebne lastnine z zavarovanjem v sodnem postopku ni mogoč, ni na mestu.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0074771
URS člen 22. ZFPPIPP člen 121, 121/2. ZPP člen 116. ZST-1 člen 1, 1/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - plačilo takse za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - sklep, izdan v postopku zaradi insolventnosti - smiselna uporaba pravil pravdnega postopka - pravica do izjavljanja
Vrnitev v prejšnje stanje je procesno pravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zakonska ureditev vrnitve v prejšnje stanje ima neposredno ustavno podlago v pravici do izjavljanja po 22. členu Ustave.
V primeru vloženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, ki je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, izdan v insolvenčnem postopku, se smiselno uporabljajo pravila ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki z določbo 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP niso izključena.
protipravno ravnanje - parkiranje na črno - parkiranje na zasebnem zemljišču - odškodnina za poškodovano vozilo - prevzem rizika za nastalo škodo
Šlo je za parkiranje „na črno“ in tožena stranka ni bila dolžna, da bi prepovedala parkiranje ali postavila ustrezne prometne znake. Samo dopuščanje parkiranja še ne pomeni podlage za odškodninsko odgovornost in protipravnost ravnanja oziroma opustitev dolžnega ravnanja. Uporaba tuje lastnine ni dovoljena in je parkiranje dovoljeno samo na za to namenjenem prostoru. Ker je šlo za „divje“ parkiranje, voznik, ki parkira na takem prostoru, prevzame odgovornost za morebitno škodo, ki mu nastane s takšnim parkiranjem. Ker je šlo za zasebno zemljišče, tožena stranka ni bila dolžna vzdrževati drevesa na tak način kot ugotavlja sodišče prve stopnje,
Tožnik je na prvostopenjsko sodišče naslovil vlogo, ki je bila nerazumljiva in nepopolna. Iz njene vsebine ne izhaja, za kakšno vrsto vloge naj bi šlo, možen pa bi bil zaključek, da vložnik predlaga zaposlitev pri delodajalcu (po možnosti tudi s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje). Ker vložnikova vloga ni bila sposobna za obravnavanje, saj ni vsebovala vseh sestavin iz drugega odstavka 105. člena ZPP, niti sestavin, ki jih za tožbo predvideva prvi odstavek 180. člena ZPP, je sodišče prve stopnje vložnika pozvalo na dopolnitev in popravo te vloge z navodili, kako naj svojo vlogo popravi. Opozorilo ga je na možnost brezplačne pravne pomoči in mu določilo 15-dnevni rok za dopolnitev in popravo vloge. Ker vložnik v določenem roku svoje vloge ni popravil, jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
USTAVNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064691
URS člen 23. SZ člen 118. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/3, 299/4, 299/7, 310, 330, 330/3, 331.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – začetek stečajnega postopka – objava oklica o začetku stečajnega postopka – prenehanje izločitvene pravice – napotitveni sklep – pravnomočen napotitveni sklep – prekinitev pravdnega postopka – lastninska pravica – pravica do sodnega varstva lastninske pravice
V konkretnem primeru ni spora o okoliščini, da je bila izločitvena pravica prerekana in da bo s prodajo nepremičnine, na kateri je prijavljena izločitvena pravica, dovoljeno začeti, če bodo izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek z navedbo, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na izviren način. Ker pa pravice ni uveljavljala v roku za prijavo terjatev iz 1. in 3. odstavka 299. člena ZFPPIPP, je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njena izločitvena pravica samo zaradi tega prenehala (4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ta namreč preneha šele s prodajo premoženja (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP).
Zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava je sodišče tožnici odvzelo pravico do varstva lastninske pravice v pravdnem postopku. Kakšne posledice pa bo imelo v stečajnem postopku dejstvo, da tožnica v tridesetdnevnem roku ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, bo odločalo sodišče v stečajnem postopku. V konkretnem pravdnem postopku sodišče odloča le o obstoju lastninske pravice. Dokler ni ugotovitev, da je bila nepremičnina, ki je predmet pravde, v stečajnem postopku prodana in je torej kupec kot tretji pridobil lastninsko pravico na originaren način, tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, zgolj na podlagi dejstva, da je pritožnica zamudila tridesetdnevni rok za nadaljevanje postopka, ni mogoče zavrniti.
insolventnost delodajalca - stečaj - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - rok za uveljavitev pravic
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Stopnja skrbnosti, kadar gre za izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti, se presoja strožje, to je po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, člen 6/2 OZ). Vendar te skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi še lahko v posameznem konkretnem primeru storil, da bi bila diagnostika čim bolj uspešna, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih okoliščinah storjeno vse, kar določajo zmožnosti, praksa in standardi.
razmerja med starši in otroki – stiki med starši in otroki – pravica do stikov – omejitev stikov – otrokova korist – preprečevanje stikov – začasna odredba
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta obe pravdni stranki primerna in skrbna starša ter da je deček na očeta navezen, da ga ima rad in rad preživlja čas z njim. Tako ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za krčenje obsega stikov, ki so še do konca preteklega leta potekali vsak drugi dan, nato pa so bili na podlagi enostranske odločitve tožnice, brez tehtnih razlogov ukinjeni. Po oceni pritožbenega sodišča je koristno, da ima otrok z očetom redne stike, in sicer dvakrat tedensko v popoldanskem času ter stik preko vikenda enkrat na štirinajst dni. Sodišče je določilo tak obseg stikov, ki je pri otrocih take starosti običajen in primeren. Iz podatkov spisa ne izhaja nič takega, kar bi kazalo na to, da stiki ne bi bili otroku v korist ali da bi bil toženec za izvrševanje stikov neprimeren. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko deček preživi z očetom ves vikend (dve noči) in se s tem hkrati privaja na preživljanje daljšega časa z očetom (poletne počitnice).
popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa – dopolnilni sklep – poseben sklep o stroških postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je takoj po prejemu sklepa opozorila na pomanjkljiv izrek in predlagala izdajo ustreznega sklepa o stroških. Sodišče prve stopnje bi zato navedeni dve napaki lahko odpravilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, ali tako, da bi izdalo poseben sklep o stroških postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep. Po 328. členu ZPP je s takšnim sklepom mogoče popraviti le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe ali sklepa z izvirnikom, ne pa tudi morebitnih vsebinskih napak, do katerih pride pri odločanju ali pisni izdelavi odločbe.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – odrgnina kolena z blago oteklino – zelo lahka telesna poškodba
Tožnik je pri padcu v stanovanjski hiši zavarovanke tožene stranke utrpel poškodbo, ki se po Fischerjevi razvrstitvi telesnih poškodb uvršča med zelo lahke (odrgnina na desnem kolenu z blago oteklino), pri čemer je bila potrebna zdravniška oskrba le ambulantna.
denacionalizacija – plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – denacionalizacijski zavezanec
Po 2. odstavku 72. člena ZDen se ne priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, kar po ustaljeni in enotni sodni praksi pomeni, da je (argumentum a contrario) denacionalizacijski upravičenec upravičen do plačila odškodnine iz navedenega naslova za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve premoženja v naravi.
Prikrajšanje mora biti realno in konkretno, kar pomeni, da je bilo na tožniku dokazno breme, do dokaže, v čem se kaže njegovo prikrajšanje in za koliko je bil prikrajšan, ker ni mogel razpolagati s stanovanjem, ki sta ga brez soglasja s tožnikom nedopustno uporabljali toženki. Takšnega dokaznega bremena tožnik ni zmogel, zato so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik prikrajšanja ni dokazal in je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
pravica do vrnitve takse – ugovor zoper plačilni nalog
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati 36. člen ZST-1, po katerem ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno.
Vračilo sodne takse po 36. členu ZST-1 ni vezano zgolj na primer, ko sodišče plačilni nalog razveljavi. Stališče sodišča, da lahko vrne sodno takso le v primeru, da bi pritožnika vložila ugovor zoper plačilni nalog in z njim uspela, je zato napačno.
Ker je tožnik vložil tožbo po preteku petih let od seznanitve s tem, da je menjalna pogodba nična, torej po poteku splošnega zastaralnega roka, je odločitev sodišča, ki je njegov obogatitveni zahtevek zavrnilo, pravilna.
OZ člen 88, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 7, 212, 287.
razlaga pogodb – delna ničnost – ničnost pogodbenega določila – kršitev pogodbe – pogodbeno dogovorjena odškodnina – dejansko stanje – višina davčnega dolga – dokazovanje – izvedba dokazov – poizvedba pri DURS
Stranke pogodbe so določilo o pogodbeno dogovorjeni odškodnini za kršitev pogodbe zmotno poimenovale pogodbena kazen. Vendar zaradi neustreznega poimenovanja ne gre za nično določilo, temveč mora sodišče skladno z voljo strank, izraženo v pogodbi, ugotavljati, ali so izpolnjene predpostavke za plačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine.
Upoštevajoč okoliščine, da tožnik sam informacij o morebitnih plačilih tožencev do DURS ne more pridobiti, je predlagani dokaz s sodno poizvedbo pri DURS kljub njegovi poizvedovalni naravi ustrezen, saj bi bil sicer tožnik postavljen v dokazno nemogoč položaj zaradi nerazumno visokega dokaznega standarda, ki bi mu onemogočil sodno varstvo. Ker sodišče prve stopnje izvedbe tega dokaza ni omogočilo in je zato tožnik ostal prikrajšan za izvedbo dokaza odločilnega pomena, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Simulacija (tudi simulacija pogodbene stranke) predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: osnovno pogodbo in dogovor o simulaciji. Pri odnosu med navideznim in resničnim kupcem gre torej za samostojno pravno razmerje, ki praviloma nima zveze z razmerjem prodajalca in navideznega kupca. Obstoja takšnega razmerja tožnik ni dokazal.
ZFPPIPP člen 376, 382, 396, 396/4, 399, 399/1, 399/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu dolžnikovih obveznosti.