OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/4, 427/5, 429, 429/1, 434, 434/1, 434/3. ZPP člen 287, 287/1.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - seznanitev upnika - soglasje upnika - molk upnika - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Zgolj seznanitev tožeče stranke s prevzemom dolga ne zadostuje za sklepanje, da je ta privolila v spremembo dolžnika. Dokler upnik v prevzem dolga ne privoli, pa ima pogodba o prevzemu dolga učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Zato upnik do prevzemnika nima nobenih pravic, pravno razmerje med upnikom in dolžnikom pa je še vedno vzpostavljeno.
Namen izvedbe dokazov je potrditev zatrjevanih, med pravdnima strankama spornih dejstev, ne dopolnjevanje manjkajočih odločilnih dejstev.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0058491
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/5. ZSVarPre člen 27. ZBPP člen 13, 13/2.
oprostitev plačila sodne takse – fizična oseba – kriteriji za popolno oprostitev – upravičenec do prejema denarne socialne pomoči – neustavnost določb ZST-1
Sodišče lahko stranko v celoti oprosti plačila sodne takse, četudi ta ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, se smiselno uporabijo merila, ki jih za presojanje prošnje za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSVarPre.
popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa – dopolnilni sklep – poseben sklep o stroških postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je takoj po prejemu sklepa opozorila na pomanjkljiv izrek in predlagala izdajo ustreznega sklepa o stroških. Sodišče prve stopnje bi zato navedeni dve napaki lahko odpravilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, ali tako, da bi izdalo poseben sklep o stroških postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep. Po 328. členu ZPP je s takšnim sklepom mogoče popraviti le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe ali sklepa z izvirnikom, ne pa tudi morebitnih vsebinskih napak, do katerih pride pri odločanju ali pisni izdelavi odločbe.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083135
ZPP člen 339, 339/1. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
izvršilni postopek – tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, je pri odločanju o pravici, ki preprečuje izvršbo, nepomembna morebitna neskrbnost pridobitelja lastninske pravice v pričakovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083677
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – razpis za dodelitev stanovanja – odkup občinskega stanovanja pod ugodnimi pogoji – izguba pravice do nakupa stanovanja pod ugodnimi pogoji – strah pred izselitvijo – nepremoženjska škoda
Tožnik po razpisu ne bi mogel pridobiti stanovanjske pravice na naslovu Z., saj za pridobitev tega stanovanja ni kandidiral, zato ga tudi ne bi mogel kupiti. Pravilen je torej zaključek sodišča, da toženki nista ravnali protipravno, ker tožniku nista omogočili odkupa omenjenega stanovanja. Tožnik tako ni izkazal temeljnega elementa za nastalo premoženjsko škodo, ki naj bi se odražala v razliki med odkupno ceno stanovanja po SZ-91 in tržno ceno, torej protipravnosti tožečih strank v zvezi z odkupom konkretnega stanovanja.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 200, 200/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Glede na tožnikove trditve v tožbi (da mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 13. 8. 2014) in dva v spis predložena različna izvoda odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in na njem razčistiti, kdaj je dejansko tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko sodišče tožniku ni dalo možnosti opozoriti na navedbe v odgovoru na tožbo, temveč je tožbo na podlagi teh navedb zavrglo (ko je štelo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 12. 8. 2014 in je tožnik tožbo glede na določilo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 vložil prepozno) storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Udarec ali tudi več udarcev po avtomobilu (ki ni oziroma ki niso povzročili škode) ne pomeni ravnanja, ki bi prispevalo k nastanku škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi fizičnega napada drugega toženca. Na ravnanje tožnika, takrat starega 15 let, se drugi toženec nedvomno ne bi smel odzvati s fizičnim napadom nanj. Takšno ravnanje drugega toženca je bilo povsem nesorazmerno z ravnanjem tožnika in zato v celoti nepotrebno. Drugi toženec bi nedvomno premoženje lahko zavaroval drugače, kot z neposrednim fizičnim napadom na tožnika. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da tožnikovo ravnanje ni bilo ravnanje, ki bi kakorkoli pravno odločilno prispevalo k nastanku škode, zato drugi toženec odgovarja za škodo, nastalo tožniku.
Ravnanje drugega toženca pomeni kršitev pogodbenih obveznosti. Zavarovalnica v skladu s Posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja jamči za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe zaradi napake, opustitve ali kršitve dolžnosti, ki jih je s pogodbo o fizično tehničnem varovanju prevzel zavarovanec. V posledici tudi zavarovalnica tožniku odgovarja za škodo nastalo z zavarovalnim primerom.
vmesna sodba - odgovornost delodajalca - odgovornost za delavce - opustitev dolžne skrbnosti - nadzor nad otroki - nadzorstvena dolžnost mentorjev - skrbnost mentorjev - padec otroka na gasilskem taboru - otrok kot oškodovanec - prispevek otroka - nesrečno naključje
Uporaba uhojene poti po pretežno travnati brežini s kamnitimi predeli za povprečnega trinajstletnega fanta ni tako tveganje, da bi terjala bodisi posebno opozorilo na nevarnost (oziroma previdnost) bodisi spremstvo odrasle osebe. Oboje bi bilo pretirano, neživljenjsko.
izplačilo razlike v plači - delo po avtorskih pogodbah - obstoj delovnega razmerja
Tožnica je v vtoževanem obdobju delala pri toženi stranki na podlagi avtorskih pogodb in je za opravljeno delo prejela plačilo, ki je bilo v teh pogodbah dogovorjeno. Tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju in ni nikoli uveljavljala ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Delavec je upravičen do plač oz. razlike v plači (in do prispevkov in davkov iz delovnega razmerja) le v primeru, če je ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Ker tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju, tožbeni zahtevek za obračun bruto razlike v plači, odvod davkov in prispevkov in izplačilo ustreznega neto zneska razlike v plači za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
Stopnja skrbnosti, kadar gre za izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti, se presoja strožje, to je po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, člen 6/2 OZ). Vendar te skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi še lahko v posameznem konkretnem primeru storil, da bi bila diagnostika čim bolj uspešna, temveč v smeri, ali je bilo v konkretnem primeru v danih okoliščinah storjeno vse, kar določajo zmožnosti, praksa in standardi.
Simulacija (tudi simulacija pogodbene stranke) predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: osnovno pogodbo in dogovor o simulaciji. Pri odnosu med navideznim in resničnim kupcem gre torej za samostojno pravno razmerje, ki praviloma nima zveze z razmerjem prodajalca in navideznega kupca. Obstoja takšnega razmerja tožnik ni dokazal.
ZFPPIPP člen 376, 382, 396, 396/4, 399, 399/1, 399/1-1.
osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – namen postopka osebnega stečaja
Postopek osebnega stečaja se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu dolžnikovih obveznosti.
Bistvena je ugotovitev sodišča, da tožnik ni izgubil ravnotežja in ni padel z igrala zaradi morebitne gneče na toboganu oziroma zaradi nenamernega udarca druge učenke, temveč ker je sam želel skočiti z vrha tobogana, kljub temu da je vedel in razumel, da to ni pravilna uporaba tobogana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da šola ni ravnala v nasprotju s standardom nadzorne dolžnosti. Okoliščina ali je šlo za padec ali skok na presojo dolžne skrbnosti šole ne vpliva.
Tožnik stranki ni izdal računa za gorivo, ki ga je plačala z gotovino, pač pa je po njenem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun in spremenil način plačila v negotovinsko, nato račun plačal s svojo B. kartico ter ga natisnil pod geslom sodelavca. S takšnim ravnanjem je tožnik ustvaril gotovinske viške, ki iz popisa niso bili razvidni in si na ta način pridobil neupravičene pike na svoji B. kartici. Tožnik je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
SPZ člen 118. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – status upravnika – dokazovanje – dokazno breme – pritožbeni razlogi – uveljavljanje procesnih kršitev
Pritožniki uveljavljajo kršitev pravil o dokaznem bremenu in uporabo previsokega dokaznega standarda za izkaz statusa upravnika v primerjavi s pavšalnimi ugovori toženca. Obe procesni kršitvi, ki jih je sodišče prve stopnje dejansko zagrešilo, sta relativnega značaja, zato jih pritožbeno sodišče glede na izrecno določilo 458. člena ZPP ni moglo upoštevati. Tožniki v postopku ne uveljavljajo kršitve pravice do izjave iz 8. točke 2. dostavka 339. člena ZPP, čeprav sodišče v zvezi s statusom upravnika ni izvedlo vseh predloženih dokazov. Ker pa te kršitve, ki sicer sodi med kršitve iz 2. odstavka 339. člena ZPP, pritožbeno sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč le v okviru pritožbenih navedb, tudi slednje ni moglo upoštevati.
spor majhne vrednosti – plačilo dobavljene električne energije – pritožbeni razlogi
S trditvami v pritožbi, da je plačala vse račune in da toženi stranki ne dolguje ničesar, s trditvami o neurejenih evidencah tožeče stranke, toženka uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in teh pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče pri svojem odločanju ni smelo upoštevati.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0053474
ZGD -1 člen 3, 3/6, 71 – 75. ZIZ člen 36. ZPP člen 116, 116/1.
vročanje sodnih pisanj – zagotovitev sprejemanja pisanj – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – podjetnik posameznik
Podjetnik lahko povsem normalno funkcionira tudi sam. V takem primeru je zakonodajalec očitno dopustil tudi povsem realno možnost, da je podjetnik, ki v svojem podjetju dela sam, iz tega ali onega razloga odsoten, zato v primerih, kot je obravnavani, ni mogoče zahtevati, da je vročanje sodnih pošiljk vselej nemoteno zagotovljeno. Zato je potrebno v takšnih specifičnih primerih upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo kot pa v primeru (večjih) družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064697
ZVZD člen 5, 23. OZ člen 179. ZPP člen 337, 337/3.
padec v sanitarnih prostorih – varnost pri delu – soodgovornost – soprispevek – tuja pomoč – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – DDV od potnih stroškov pooblaščenke
Tožnica je bila v grobem z nevarnostjo mokrih in spolzkih tal ter posledično nevarnostjo padca seznanjena. Seznanjena je bila s tem, da bodo prišli delavci izvajalca ter, da se bo obnavljal zunanji del fasade na poslovnem objektu. Zaradi tehnologije dela, kot tudi zaradi prihoda delavca izvajalca v čajno kuhinjo, ki je prosil za karton, zaradi pogovora o polivanju, ter ob dejstvu, da je sama tožnica prispevala posodo za lažje jemanje vode zaradi konstrukcije umivalnika in položaja pipe, je bilo tožnici tudi znano, da se bo voda za potrebe izvajanja fasaderskih del jemala v sanitarnih prostorih. Seznanjena je bila torej s tem, da obstaja možnost, da bodo tla mokra in spolzka, zato neutemeljeno navaja, da (sploh) ni vedela, da preži nevarnost na stranišču in se sklicuje na to, da opozorila (tudi za kupce) ni bilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče nadalje pravilno odločilo, da je k samemu škodnemu dogodku tožnica prispevala s 40 %, tožena stranka oziroma njen zavarovanec pa, glede na prej ugotovljena dejstva, 60 %.
osebni stečaj – pravnomočno končanje stečajnega postopka – sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na denarnih računih dolžnika – pravni interes za pritožbo
Dolžnici je treba odreči pravni interes za pritožbo zoper sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja na njenih računih. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da sodišče o pritožničinem predlogu za odpust obveznosti še ni odločalo, bi namreč pritožnica morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja.