ZPP člen 182, 182/3. ZDR člen 72, 72-6, 75, 75-1, 111, 111-1, 111-2, 118.
eventualna kumulacija zahtevkov - navidezna kumulacija zahtevkov - absolutna bistvena kršitev - nasprotje v izreku - odpoklic s funkcije - prokurist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Tožbeni zahtevek za reintegracijo, reparacijo in sodno razvezo na način, kot ga uveljavlja tožeča stranka v obravnavanem sporu (primarni in podredni tožbeni zahtevek), ni oblikovan v skladu z določbo 182. člena ZPP, ker se tožbena zahtevka prekrivata in gre pri podrednem zahtevku v pretežnem delu le za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov. Ker je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe nekritično sledilo napačno uveljavljani eventualni kumulaciji zahtevkov tožnika in ločeno odločalo o obeh zahtevkih v celoti, čeprav se zahtevka razlikujeta le v delu, v katerem tožnik uveljavlja vrnitev na delo (reintegracijo) oziroma odškodnino zaradi sodne razveze in glede reparacijskega zahtevka za določeno obdobje (to je od dneva odločitve sodišča prve stopnje do vrnitve nazaj na delo), je v izreku podano nasprotje in se sodba v tem delu ne da preizkusiti. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Zmotno je stališče tožene stranke, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ob odpoklicu tožnika s funkcije prokurista ni (bila) potrebna, ker je tožniku delovno razmerje prenehalo že z dnem odpoklica in da zato tudi dejstvo, da je bilo v predhodnem individualnem delovnem sporu ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, nima nobenih posledic. S sklenitvijo individualne pogodbe o zaposlitvi za funkcijo prokurista je bil urejen položaj tožeče stranke kot prokurista (zastopnika družbe), kakor tudi položaj tožeče stranke kot delavca v delovnem razmerju z delodajalcem. Z odpoklicem (iz krivdnih razlogov) je tožeči stranki prenehala le funkcija prokurista, ne pa tudi delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je tožeči stranki 8. 1. 2009 nezakonito prenehalo delovno razmerje, ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 1. 2009 nezakonita in ji od tega dne dalje priznalo obstoj delovnega razmerja.
Tako iz točke 4 tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kot tudi iz drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP, torej izhaja, da v postopku zavarovanja s predhodno odredbo (nepogojne) zastavne pravice ni mogoče pridobiti. Zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik do začetka postopka insolventosti izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko je izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066203
ZP-1 člen 4, 4/4, 22, 22/1, 113a, 113d, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/12. ZUP člen 80, 80/1.
preverjanje psihofizičnega stanja - strokovni pregled - zapisnik - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče mora po ustaljeni sodni praksi izvesti le dokaz, ki je materialnopravno ali procesnopravno relevanten; pritožba ne vzbudi dvoma, da bi bil dokaz pravno relevanten, saj niti ne navede, kje je bil sopotnik v času, ko mu je policist odredil preizkus alkoholiziranosti oziroma ko se je izvajal postopek za prepoznavo znakov in simptomov in kje je bil, ko je policist obdolžencu odredil, obdolženec pa odklonil, strokovni pregled.
Posplošenih pritožbenih navedb in citatov zakonskih določb (tipiziranih pritožbenih navedb), ki nimajo povezave s konkretno odločitvijo, ni mogoče upoštevati.
Trditveno in dokazno breme za izkaz težkega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki so podlaga za odločanje o olajšavah pri plačilu sodne takse, je na stranki, ki predlaga delno oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks. Trditve morajo biti konkretizirane.
Stečajni upravitelj je v imenu tožene stranke v celoti priznal terjatev tožnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (352/1 čl. ZPP).
neupravičena pridobitev - uporabnina za nepremičnino - preprečitev souporabe nepremičnine - zahteva za souporabo nepremičnine
Za utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo uporabnine za solastno nepremičnino mora tožnik zatrjevati in dokazati, da mu je solastnik souporabo na jasen način preprečil in da je na jasen in nedvoumen način zahteval souporabo nazaj.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - poklicna invalidnost
Pri tožniku so podane določene zdravstvene težave, ki pa niso izražene v taki meri, da bi prišlo do izgube delazmožnosti oziroma do poklicne invalidnosti. Ker s tem niso izpolnjeni pogoji niti po 1. niti po 2. alinei drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 (pri tožniku ni podana niti I. niti II. kategorija invalidnosti), niso izpolnjeni pogoji določeni v 67. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Glede na dopolnjeno starost (tožnik je bil v času izdaje drugostopenjske odločbe tožene stranke star 60 let), kot invalid III. kategorije, prav tako ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje odsotnih delavcev
Tožena stranka je dokazala, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zaradi nadomeščanja odsotne delavke (in ne zaradi začasno povečanega obsega dela po tretji alineji prvega odstavka 52. člena ZDR). R
azlog za sklenitev obravnavane pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil le navidezen, zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za transformacijo tožničinega delovnega razmerja pri toženi stranki iz določenega v nedoločen čas in s tem v zvezi reintegracijski in reparacijski tožbeni zahtevek.
SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0081021
ZST-1 člen 11. ZZZDR člen 123, 123/1, 123/2.
oprostitev plačila sodnih taks – taksa za pritožbo – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – oprostitev plačila v celoti – odločba ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – upoštevanje družinskih članov – dolžnost preživljanja polnoletnega otroka
Ustavno sodišče je kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopolna vloga
Sodišče prve stopnje bi moralo s predlogom dolžnika za oprostitev plačila sodne takse za ugovor, ker mu predpisana izjava o premoženjskem stanju ni bila priložena, ravnati kot z nepopolno vlogo in ga najprej pozvati na njeno dopolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC0004067
OZ člen 131, 631.
neposlovna odškodninska odgovornost naročnika del podizvajalcu - vnovčitev bančnih garancij
Potem, ko se je tožbeni zahtevek pokazal kot neutemeljen na pravni podlagi po 631.členu OZ, je potrebno presojati sporno razmerje na podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke skladno z določbo 131.člena OZ in iz naslova neposlovne odškodninske odgovornosti, ker pravdni stranki nista bili v neposrednem pogodbenem razmerju, vendar pa obstaja zaradi specifične situacije, ko je tožeča stranka delovala kot sodelavec podjemnika, ki je imel sklenjene podjemne pogodbe s toženo stranko na podlagi izvajanja del v javnem interesu (izgradnja avtocest) in ko se delovanje tožeče stranke odraža v rezultatu dela, ki ga zasleduje ta javni interes ( v izgrajeni avtocesti), močna medsebojna povezanost sedaj pravdnih strank, čeprav na nepogodbeni povezanosti, ta pa ima svoj izvor v pogodbenih zavezah naročnikov tožeče stranke s toženo stranko.
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje tako glede protipravnih ravnanj tožene stranke -ali so bile zagotovljene bančne garancije za dobro pogodbeno izvedbo del (ki zajemajo tudi garancijo za plačilo podizvajalcev) in če so bile, do kdaj so veljale in ali so tedaj pri toženi stranki že bili zahtevki tožeče stranke za plačilo in do tedaj tudi poziv tožeče stranke za plačilo iz bančnih garancij, kar vse je bistveno za presojo očitane odškodninske odgovornosti toženi stranki v povezavi z bančnimi garancijami.
ZPP člen 182, 182/3. OZ člen 619. ZDPra člen 16, 16/1.
podrejeni zahtevek – pogodba o delu – podjemna pogodba – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – stroški postopka – stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Če bi prvostopenjsko sodišče odločilo pravilno, o podrejenem zahtevku sploh ne bi bilo smelo odločati (točka II izreka), saj bi moralo ugoditi že glavnemu zahtevku. O odločitvi o podrejenem zahtevku ni pravnega temelja. Zato je pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča v tem delu zgolj razveljavilo. O podrejenem zahtevku pa mu ni bilo več treba odločiti.
Pri pogodbi o delu je bistveni del podjemnikove obveznosti v tem, da opravi posel, naročnikove pa plačilo. Ta pravna ureditev je dispozitivna in jo stranki lahko po svoji volji spreminjata. Kot glavno obveznost, poleg obveznosti, opraviti posel, lahko dogovorita še kakšno drugo obveznost.
ZPP člen 149, 149/1, 149/6, 149/8. ZDR člen 85, 85/2, 110.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vabilo na zagovor - vročitev - vročilnica - napaka pri izpolnjevanju vročilnice
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da mu vabilo na zagovor ni bilo vročeno dne 20. 2. 2012, ker mu ni bilo vročeno v skladu s pravili ZDR in ZPP (datum vročitve na vročilnici je vpisal vročevalec in ne tožnik, datum je zapisan s številkami, ne z besedo). Delodajalec mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor, kar pa ne pomeni, da mora to storiti na vročilnici, ki je po ZPP namenjena za vročanje sodnih pisanj, temveč lahko to stori na kakšen drug ustrezen način. Sicer pa že določilo šestega odstavka 149. člena ZPP vsebuje pravila za primer, ko je v vročilnici netočno zapisan datum vročitve. V takšnih primerih se pisanja ne štejejo za nevročeno, temveč se šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje dejansko vročeno. Vročitev se lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi in napaka pri izpolnjevanju vročilnice (da je datum vročitve na vročilnici zapisal vročevalec in ne tožnik) nima za posledico domnevne nevročitve, kot to zmotno zatrjuje tožnik.
Kljub temu, da je z izpodbijano asignacijo in verižno kompenzacijo prišlo do kršitve načela sočasnosti izpolnitev dvostranske pogodbe, saj je tožena stranka svoje nasprotne storitve opravila pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika, pa je tožena stranka tekom postopka dokazala, da je tožeča svojo izpolnitev opravila v roku, ki je veljal med pravdnima strankama za običajen rok izpolnitve obveznosti. Tožeča stranka je namreč tudi v letu 2011 in 2012 s precejšnjo zamudo plačevala svoje obveznosti (večinoma od enega do tri mesece), kar pomeni, da je tudi izpolnitve s sklenjeno asignacijo in verižno kompenzacijo opravila v tem običajnem roku. Dogovorjen plačilni rok 30 dni, kot je bil sporazumno določen v pogodbi o poslovnem sodelovanje in naveden na izdanih računih, ne pomeni običajnosti plačila v tem roku. Če so zamude s plačilom redne, kot so bile pri tožeči stranki (ki je večino računov plačevala izven dogovorjenega roka), postanejo takšna, z zamudo izvršena plačila, običajna, saj so se kot takšna izoblikovala v daljši poslovni praksi med strankama.
Glede taksne obveznosti za razširitev tožbe je potrebno uporabiti prehodno določbo 26. člena ZST-1B. Ta določa, da se za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, takse plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Taksna obveznost za razširitev tožbe je nastala ob njeni vložitvi 30. 1. 2015, torej po uveljavitvi ZST-1B, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku naložilo, da plača sodno takso od zneska, za katerega je povišal tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog, saj je ta bil izdan v skladu z določbami ZST-1B.
odlog plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo okoliščin, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse za pritožbo. Tožnik prejema delno invalidsko pokojnino v znesku 367,36 EUR mesečno in je v Poslovnem registru Slovenije vpisan kot samostojni podjetnik posameznik z dohodkom 35.857,00 EUR v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2013 ter je lastnik nepremičnine, v kateri živi. Vendar iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013 izhaja, da ima tožnik kot s. p. za 195.535,00 EUR dolgoročnih obveznosti. Na podlagi teh okoliščin tožnik izpolnjuje pogoje za odložitev plačila sodne takse za pritožbo do izdaje odločbe sodišča, saj glede na dolgoročne obveznosti, ki jih ima, ne zmore takojšnjega plačila sodne takse. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se plačilo sodne takse za pritožbo odloži do izdaje odločbe sodišča.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba - predložitev dokazil o porabi prejetih sredstev
Prejemnik izredne denarne socialne pomoči je dolžan pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju denarne dajatve, oz. najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je ta vložena pred potekom 30-dnevnega roka, predložiti dokazila o porabi prejetih sredstev. Če tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ali ni bila porabljena v zakonsko določenem roku, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči za nadaljnjih 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči (4. odstavek). Tožnik v roku iz 4. odstavka 34. člena ZSVarPre ni predložil dokazila o namenski porabi prejete izredne denarne socialne pomoči niti tega ni storil do ponovne vložitve vloge. Zato je sodišče prve stopnje zakonito presodilo, da je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči neutemeljen.
Do umika tožbe s strani tožnika je prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odstavek 158. člena ZPP).
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi predstavlja dokaz o prejemu sodne pošiljke. Ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njegovo neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 56. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotržne dejavnosti. ZKolP člen 4, 5, 5/1, 11. ZDR člen 132.
regres za prehrano - regres za letni dopust - odpravnina ob upokojitvi - podjetniška kolektivna pogodba
Toženo stranko je v spornem obdobju zavezovalo več kolektivnih pogodb, in sicer Kolektivna pogodba časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti, Kolektivna pogodba za poklicne novinarje in podjetniška kolektivna pogodba. V spornem obdobju je bila za tožnika najugodnejša podjetniška kolektivna pogodba, ki je določala, da znaša regres za prehrano 25 % povprečnega osebnega dohodka, izplačanega v gospodarstvu RS v zadnjih treh mesecih. Ker je tožena stranka v spornem obdobju tožniku izplačevala regres za prehrano na podlagi (za tožnika manj ugodne) Kolektivne pogodbe časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti, je tožnik upravičen do razlike med izplačanim regresom za prehrano in regresom, določenim v podjetniški kolektivni pogodbi.
Po podjetniški kolektivni pogodbi je tožnik upravičen do izplačila regresa za letni dopust v obliki 13. osebnega dohodka, ki se izplača najkasneje do konca meseca julija. Ker sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, kakšna je bila višina 13. osebnega dohodka, je pravilno presojalo, glede na določila 11. člena ZKolP, katera kolektivna pogodba je za tožnika ugodnejša, bodisi Kolektivna pogodba časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti bodisi Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, ki določata regres za letni dopust tudi po višini. Za tožnika je ugodnejša Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, zato je upravičen do razlike med prejetim regresom za letni dopust in regresom, določenim v Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje.
ZDR v 132. členu določa upravičenje do odpravnine ob upokojitvi, če delavcu istočasno preneha pogodba o zaposlitvi. Tožniku je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi za ustrezno delo, ki je ni želel podpisati, zato mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne zaposlitve. Tožnik se ob prenehanju pogodbe o zaposlitve ni istočasno upokojil, toženi stranki tudi ni sporočil svoje namere. Ker tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo zaradi upokojitve, tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine ob upokojitvi.