Pritožnik trdi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka in je kršena obdolženčeva pravica do obrambe, ker izvedenec psihiater mag. V.R. ni bil na glavni obravnavi neposredno zaslišan. Ti očitki niso utemeljeni, saj iz spisovnih podatkov izhaja, da je bilo izvedensko mnenje tega izvedenca prebrano v soglasju s strankami. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje temeljito, verodostojno in natančno analiziralo tako zagovora obeh obdolžencev, izpovedbe prič ter druge izvedene dokaze, nato je sledeč zgoraj navedenemu napotku, opravilo skrbno presojo vseh izvedenih dokazov ter sprejelo logične in pravilne dejanske ter pravne zaključke, ki jih je tudi utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.
Namen povrnitve potnih stroškov je razviden že iz njihovega poimenovanja. Namen povrnitve materialnih stroškov je povrnitev stroškov, ki nastanejo z analizami, meritvami, preiskavami in drugimi za izdelavo izvida in mnenja potrebnimi stroški. Nič v samem Pravilniku torej ne kaže na to, da bi se povrnitev materialnih stroškov in povrnitev potnih stroškov medsebojno izključevali.
Razlogi za nemožnost vstopa niso na strani izvedenca, kar je izvedenec pojasnil, glede tega pa tožeča stranka v svoji pritožbi ni navedla ničesar. Izvedenec je svoje delo opravil toliko, kolikor je glede na okoliščine mogel in je zato upravičen do nagrade.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074798
ZGD-1 263, 515, 515/6. OZ člen 6, 837. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - opravljanje nalog - ravnanje v dobro družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - trditveno in dokazno breme - domneva o vzročni zvezi - kršitev nalog - elementi odškodninske odgovornosti - zakonsko predvidena ekskulpacija - višina odškodnine - del kupnine - provizija za posredovanje pri prodaji nepremičnin - posredniška pogodba
Šele če iz zatrjevanih dejstev izhaja uveljavljana pravna posledica, je sodišče dolžno izvesti dokaze, predlagane v zvezi z njimi. Funkcija dokaznega postopka je v potrditvi ali ovrženju trditve o obstoju določenega dejstva in ne more nadomestiti trditvenega bremena strank.
Prva toženka je gospodarski subjekt, ki je dolžna dokumentacijo, ki se tiče njenega poslovanja (tudi če gre zatrjevano poslovanje za tuj račun) voditi vestno in skrbno ter jo hraniti v skladu z računovodskimi standardi.
Dokazno breme, da je prvi toženec kot direktor tožnice pri očitanih dejanjih ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, je na njem samem. Trditveno in dokazno breme glede obstoja prvih (splošnih) treh predpostavk (protipravnosti, vzročne zveze in škode) je na tožeči stranki, glede četrte predpostavke pa velja domneva, da vzrok za kršitev pogodbene obveznosti izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti. Poslovodja mora trditi in dokazati, da ni kršil svojih obveznosti. Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora je strožja kot odškodninska odgovornost ostalih delavcev po delovnopravni zakonodaji, kar je glede na položaj, ki ga zasedajo, razumljivo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006183
KZ-1 člen 283, 283/1. ZKP člen 96, 96/2, 435, 435/1, 437, 437/1.
skrajšani postopek – preizkus obtožnega predloga – zavrženje obtožnega predloga – opis kaznivega dejanja – kriva ovadba – zakonski znaki kaznivega dejanja – naznanitev kaznivega dejanja – stroški kazenskega postopka – potrebni izdatki in nagrada obdolženčevega zagovornika
Ni dovolj, da opis kaznivega dejanja krive ovadbe vsebuje le pravno opredelitev kaznivega dejanja, ki naj bi ga obdolženec naznanil, ampak mora vsebovati tudi naznanjena dejstva in okoliščine iz katerih izhajajo zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja, v obravnavani zadevi kaznivega dejanja izsiljevanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe „naznanitev kaznivega dejanja“ mora torej biti konkretiziran z opisom naznanjenega kaznivega dejanja, saj sicer ni mogoče oceniti, ali je naznanjeno dejanje res kaznivo dejanje in tako, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ne more namreč biti dvoma, da naznanitev, da je nekdo storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ne predstavlja le očitka o pravni opredelitvi uradno pregonljivega kaznivega dejanja, saj je ovadba izjava, katere vsebina je predvsem opis določenega kaznivega dejanja s konkretizacijo vseh njegovih znakov (pravna opredelitev ni pomembna) in navedba določenega storilca.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 8, 13, 15. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 47, 47-1.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - delovni spor - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba lastnosti zavarovanca za nazaj
Tožnik se je po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja vključil v obvezno zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1 kot samostojni podjetnik, naknadno pa je bilo za obdobje tega zavarovanja (s sodno poravnavo v delovnem sporu) vzpostavljeno pravno razmerje (delovno razmerje), ki je podlaga za obvezno zavarovanje po 13. členu ZPIZ-1 in ima prednost pred vsemi drugimi podlagami. Zato se v primeru, ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča oziroma s sodno poravnavo, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati. Ker je bil tožniku s sodno poravnavo priznan obstoj delovnega razmerja brez prekinitve, kar pomeni obstoj pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, ima tožnik v skladu s 1. alinejo 47. člena ZMEPIZ pravico do priznanja lastnosti zavarovanca po tej podlagi tudi v spornem obdobju.
Glede taksne obveznosti za razširitev tožbe je potrebno uporabiti prehodno določbo 26. člena ZST-1B. Ta določa, da se za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, takse plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Taksna obveznost za razširitev tožbe je nastala ob njeni vložitvi 30. 1. 2015, torej po uveljavitvi ZST-1B, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku naložilo, da plača sodno takso od zneska, za katerega je povišal tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog, saj je ta bil izdan v skladu z določbami ZST-1B.
Če asignat ali asignatar asignacijo odklonita, asignacija ne učinkuje. Asignatarju se ni treba strinjati z asignacijo oziroma jo sprejeti, čeprav je upnik asignanta, lahko je le odškodninsko odgovoren, če ne obvesti asignanta o zavrnitvi asignacije.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina - sprememba predpisa - slepa - slabovidna oseba
Tožničin predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic do invalidnine je bil vložen 29. 4. 2013, to je v času veljavnosti ZPIZ-2. Z dnevom uveljavitve tega zakona je prišlo do spremembe zakonodaje na tem področju in so upravičenci do invalidnine le zavarovanci za telesno okvaro, ki je nastala kot poškodba pri delu ali je posledica poklicne bolezni, ne pa tudi drugi zavarovanci, ki so bili do nje upravičeni po prej veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (če je bil vzrok njihove telesne okvare tudi bolezen ali poškodba izven dela). Ker pri tožnici ne gre za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, ni upravičena do priznanja pravice do invalidnine za telesno okvaro.
Pri tožnici je podano stanje iz prvega odstavka 102. člena ZPIZ-2, saj gre za slepo ali slabovidno osebo. Takšni osebi v skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPIZ-2 pripada dodatek za pomoč in postrežbo.
tožba - umik tožbe - stroški - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Kot vrednost spornega predmeta je treba upoštevati vrednost glede na tožbeni zahtevek (kar izhaja tudi iz člena 39/1 ZPP) in ne vrednosti, ki jo je tožeča stranka označila v tožbi. Pooblaščenec tožnika je sicer v tožbi napačno označil vrednost spornega predmeta zaradi nezakonite odločbe v višini 6.469,92 EUR in zaradi izplačila razlike plače v znesku 179,72 EUR. Iz tožbenih navedb v tožbi jasno izhaja, da tožnik uveljavlja enkratni bruto znesek plačila 179,72 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka kot vrednost spornega predmeta upoštevati le višino denarnega zahtevka, ki ga je postavil tožnik in sicer 179,72 EUR ter od tega zneska odmeriti stroške postopka. Tožena stranka ni izpolnila zahtevka, kot ga je tožnik uveljavljal s tožbo, zato je tožnik dolžan toženi stranki na podlagi 158. člena povrniti stroške postopka, ker je tožbo umaknil.
Sodišče prve stopnje je sklep o domiku izdalo takoj po pridobitvi odločbe upravne enote, iz katere smiselno izhaja, da odobritev domika ni potrebna, ker ne gre za kmetijska zemljišča, ne da bi počakalo oz. sploh preverilo, ali je navedena upravna odločba že dokončna. V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da je potrebno sedmi odstavek 189. člena ZIZ, v skladu s katerim sodišče sklep o domiku izda šele potem, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje, razumeti tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna. Smiselno enako mora veljati tudi v primeru, ko upravna enota vlogo za odobritev pravnega posla zavrže.
ZPP člen 182, 182/3. OZ člen 619. ZDPra člen 16, 16/1.
podrejeni zahtevek – pogodba o delu – podjemna pogodba – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – stroški postopka – stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Če bi prvostopenjsko sodišče odločilo pravilno, o podrejenem zahtevku sploh ne bi bilo smelo odločati (točka II izreka), saj bi moralo ugoditi že glavnemu zahtevku. O odločitvi o podrejenem zahtevku ni pravnega temelja. Zato je pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča v tem delu zgolj razveljavilo. O podrejenem zahtevku pa mu ni bilo več treba odločiti.
Pri pogodbi o delu je bistveni del podjemnikove obveznosti v tem, da opravi posel, naročnikove pa plačilo. Ta pravna ureditev je dispozitivna in jo stranki lahko po svoji volji spreminjata. Kot glavno obveznost, poleg obveznosti, opraviti posel, lahko dogovorita še kakšno drugo obveznost.
Delavec je upravičen do odpravnine v višini 10 povprečnih mesečnih (bruto) plač zaposlenih v Republiki Sloveniji, pri čemer je ta del odpravnine neobdavčen in od njega delodajalec ni dolžan obračunati niti davkov niti prispevkov. Od odpravnine, ki ta znesek presega, pa je treba obračunati in plačati davke in prispevke, tako da je delavec upravičen le do izplačila neto zneska ter do zamudnih obresti od neto zneska.
Pravno dejanje pobota je izpodbojno le skupaj z drugimi pravnimi dejanji v situacijah, kadar pobot predstavlja le drugi oziroma zaključni del transakcije, za vsemi dejanji skupaj pa se skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
Obravnavani pobot je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne more predstavljati izpodbojnega dejanja, saj se je s tem dejanjem zgolj doseglo to, do česar bi prišlo z dnem začetka stečajnega postopka na podlagi zakona.
Tožeča stranka je v konkretnem primeru v situaciji, ko naj bi se ravnala po dveh pravilih: v šestmesečnem roku naj bi vložila izpodbojno tožbo in naj bi svoje terjatve uveljavljala v novih pravdnih postopkih le, kadar je njena terjatev prerekana, sicer pa bi svoje interese uresničila po načelu koncentracije že v stečajnem postopku. V „konkurenci“ dveh pravil je treba šteti, da je tožeča stranka ravnala ustrezno z vložitvijo izpodbojne tožbe proti stečajnemu dolžniku (kjer z oblikovalnim zahtevkom uveljavlja razveljavitev učinkov izpodbijanih pravnih poslov) in to še preden je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev nad stečajnim dolžnikom (toženo stranko), na podlagi katerega bi bilo dokončno jasno, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane. V slednjem primeru bi namreč tvegala zamudo šestmesečnega roka. Ker pa bi tudi v situaciji, ko je bil prej začet pravdni postopek z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko postali dajatveni deli tožbenih zahtevkov nedovoljeni, velja to tem bolj (arg. a fortiori), kadar je pravdni postopek že začet proti stečajnemu dolžniku.
pravni učinki postopka zaradi insolventnosti na postopek zavarovanja - pogojno pridobljena zastavna pravica - postopek prisilne poravnave - ustavitev postopka zavarovanja
Tako iz točke 4 tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kot tudi iz drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP, torej izhaja, da v postopku zavarovanja s predhodno odredbo (nepogojne) zastavne pravice ni mogoče pridobiti. Zastavna pravica obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik do začetka postopka insolventnosti izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v petnajstih dneh od dneva, ko je izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).
plačilo razlike v plači - regres za letni dopust - odpravnina - vrnitev v prejšnje stanje - upravičenost razloga
Prvi odstavek 116. člena ZPP določa, da v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, sodišče stranki na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja. Bolezen pooblaščenca tožene stranke ni bila taka, poleg tega pooblaščenec tožene stranke tudi ni predložil zdravniškega izvida. Zato predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
odlog plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo
Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo okoliščin, ki opravičujejo odlog plačila sodne takse za pritožbo. Tožnik prejema delno invalidsko pokojnino v znesku 367,36 EUR mesečno in je v Poslovnem registru Slovenije vpisan kot samostojni podjetnik posameznik z dohodkom 35.857,00 EUR v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2013 ter je lastnik nepremičnine, v kateri živi. Vendar iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013 izhaja, da ima tožnik kot s. p. za 195.535,00 EUR dolgoročnih obveznosti. Na podlagi teh okoliščin tožnik izpolnjuje pogoje za odložitev plačila sodne takse za pritožbo do izdaje odločbe sodišča, saj glede na dolgoročne obveznosti, ki jih ima, ne zmore takojšnjega plačila sodne takse. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se plačilo sodne takse za pritožbo odloži do izdaje odločbe sodišča.
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi predstavlja dokaz o prejemu sodne pošiljke. Ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njegovo neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022555
OZ člen 404. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisane družbe - regresna pravica družbenika - razmerje med pravdnim in izvršilnim postopkom - pravnomočno razsojena stvar - predhodno vprašanje
Ne drži trditev pritožbe, da je bilo o pravnem razmerju, ki je predmet te pravde, že pravnomočno odločeno v izvršbi (istovetnost zahtevkov), prav tako tudi ne ugovor, da sta sedanji pravdni strani sodelovali že v izvršbi, kjer sta imeli možnost vložiti ugovor - da so torej podane objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti.
Tožnik v obravnavani zadevi zatrjuje, da je izpolnil obveznost upniku, materialno pravna predpostavka za utemeljenost regresnega zahtevka po 404. členu OZ pa je ugotovitev, da sta tako tožnik kot tudi toženka imela v izbrisani družbi položaj aktivnega družbenika. In prav slednje (da je bila tudi toženka aktivna družbenica v izbrisani družbi) želi v tem postopku dokazati tožnik. Nepravilno je stališče pritožbe, da te možnosti nima, ker je bilo o tem pravnem razmerju odločeno že v izvršbi.
V izvršbi, kot je v razlogih odločbe v točki 21 obrazložitve pojasnilo že sodišče prve stopnje, se je odločalo (le) o terjatvi upnika izbrisane družbe v razmerju do dolžnikov (pravnih naslednikov izbrisane družbe), pri čemer o vprašanju aktivnega oziroma pasivnega družbeništva sedanjih pravdnih strank v izreku ni bilo odločeno. V tem postopku pa eden od dolžnikov (tožnik), katerega ugovor je bil v izvršilnem postopku zavrnjen, kot aktivni družbenik terja povrnitev sorazmernega dela (že poravnanega) zneska od drugega dolžnika (toženke) kot solidarnega zavezanca. Ker v izvršbi kot (so)dolžnik ni mogel (namesto upnika) navajati dejstev in predlagati dokazov, da je bila tudi toženka aktivna družbenica izbrisane družbe, o trditvah (so)dolžnice, da ni bila aktivna družbenica v izbrisani družbi, se tudi ni mogel izjaviti, ima oziroma mora imeti to možnost v regresni pravdi.
Tožnica je s tem, ko je v času bolniškega staleža opravljala izpite na fakulteti, kršila navodila pristojnega zdravnika, saj je bilo tožnici v času začasne zadržanosti z dela dovoljeno le gibanje v kraju bivanja in okolici. Za opravljanje izpitov na fakulteti tožnica izrecnega dovoljenja zdravnika ni imela. To pa je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi določbe 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Podan je tudi osnovni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Tožena stranka je utemeljeno izgubila zaupanje v tožnico. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.