IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0069139
ZIZ člen 29b. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 6, 6/3, 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodna taksa za ugovor – plačilni nalog – pravilno plačilo sodne takse – pravočasno plačilo sodne takse – dokazovanje plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – obrazloženost odločitve
Zavezancu za plačilo sodne takse sicer ni potrebno prilagati nikakršnih dokazil o plačilu sodne takse, vendar v primeru, ko sodišče plačila ne najde v svojih plačilnih evidencah, lahko stranka v okviru pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje izpodbija odločitev na način, da predloži potrdilo o opravljenem plačilu po 3. odstavku 6. člena ZST-1. Na ta način stranka dokazuje, da je taksa plačana pravočasno in pravilno v skladu s plačilnim nalogom. Tako sodišču prve stopnje, ko na podlagi vpogleda v plačilne evidence ne najde plačila sodne takse stranke, ob izdaji izpodbijanega sklepa ni potrebno posebej navajati, iz katerih razlogov je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjenega, saj je evidentno, da kadar plačila v svojih plačilnih evidencah ne najde, sodna taksa ni bila plačana: (1) pravočasno ali (2) pravilno v skladu s plačilnim nalogom.
Dolžnik s predlaganim dokazom vpogleda v plačilne evidence sodišča dokazuje zgolj svoje trditve o pravočasnem plačilu, trditev o tem, da pa je bila taksa plačana tudi pravilno v skladu z navodili iz plačilnega naloga, pa ni navajal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083141
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 386.
nedenarni zahtevek – odpoved najemne pogodbe – izpraznitev nepremičnine – prekinitev postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka – postopek osebnega stečaja – procesna sposobnost – poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju
Nedenarni zahtevek na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev in izročitev nepremičnine na obseg stečajne mase ne vpliva, tožena stranka glede tega zahtevka tudi ni izgubila poslovne sposobnosti, niti ni ta omejena. V tej zadevi ima torej toženka, ne glede na začet postopek osebnega stečaja, popolno procesno sposobnost in stečajni upravitelj nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka tako, glede na obrazloženo, nima vpliva na tek tega pravdnega postopka, zato razlogov za prekinitev postopka ni.
vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti – pozneje najdeno premoženje – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – namen ZPVAS – zapuščina brez dedičev – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini
Ali je treba uporabiti 8. člen ZPVAS in kdaj ostanejo premoženjske pravice last občine, je odvisno od vprašanja, ali je premoženje vrnjeno zapustniku oziroma dedičem. Občina v primeru, da mora sama prevzeti premoženjske pravice po 8. členu ZPVAS, ni dolžna dedičem izplačati nujnega deleža.
izračun nujnega deleža – vračunanje daril v dedni delež – nedoločen zahtevek – stroški parcelacije
Stroški parcelacije zapustnikovih nepremičnin (za potrebe delitve med dediče) se pri izračunu vrednosti zapuščine in nujnega deleža v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZD ne upoštevajo, saj ne spadajo med stroške za popis in ocenitev zapuščine.
Pritožnik torej kljub izrecnem opozorilu sodišču ni omogočil, da bi lahko upoštevalo zatrjevano darilo, saj ni navedel, kakšno naj bi sploh to bilo. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko takšne zahteve ni upoštevalo.
Ob tem, ko je po podatkih zemljiške knjige zapustnik še vedno vpisan kot lastnik spornih nepremičnin in da spornih nepremičnin ni izročil stvarnemu predniku pritožnikov brezpogojno temveč je lastništvo prepustil s pogojem nudenjem preužitka, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pot pravde pritožnika, ki bosta morala v pravdi dokazovati, da je njun pravni prednik izpolnjeval preužitkarske pravice in da je zaradi tega lastninska pravica prešla na njiju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0082562
OZ člen 165, 336, 336/1, 352, 352/1. ZKP člen 538, 539, 539/1, 542, 542/1.
odškodninska odgovornost države - razmerje med ZKP in OZ - zastaranje - tek zastaralnega roka - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - čast in dobro ime - odškodnina za premoženjsko škodo - upravičenec do odškodnine - zaseg avtomobila - lastnik vozila - pomanjkanje aktivne legitimacije
Temelj odškodninske odgovornosti države zaradi nezakonitega odvzema prostosti avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi. Sodišče prve stopnje je za materialnopravno izhodišče pravilno vzelo določbo 3. točke 1. odstavka 542. člena ZKP, ki določa, da ima pravico do povrnitve škode tisti, komur je bila neutemeljeno odvzeta prostost zaradi napake ali nezakonitega dela organa. Četrti odstavek istega člena v postopku za povrnitev škode predvideva smiselno uporabo določb XXXII. poglavja ZKP, med katerimi je tudi določba 1. odstavka 539. člena ZKP, ki začetek teka triletnega zastaralnega roka veže na trenutek pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na prvi stopnji oproščen obtožbe. Omenjena določba je lex specialis v razmerju do določb OZ, ki urejajo zastaranje odškodninske terjatve. Zaradi navedenega razmerja med zakonoma je bilo treba najprej presoditi, ali ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje uporabo določbe 1. odstavka 539. člena ZKP glede začetka teka zastaranja. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da bi določba prišla v poštev zgolj v primeru neupravičene obsodbe, ko je storilec pravnomočno obsojen, po odločanju o obnovi ali zahtevi za varstvo zakonitosti pa pravnomočno oproščen (538. člen ZKP), in v primeru zakonitega pripora, ki se kasneje zaradi pravnomočnosti izdane oprostilne sodbe izkaže za neupravičenega oziroma neutemeljenega (1. točka 1. odstavka 542. člena ZKP). V obeh primerih šele pravnomočna odločba, ugodna za obdolženca, povzroči, da postane prej zakonito ravnanje neutemeljeno.
Oškodovanec/obdolženec lahko v primeru nezakonitega odvzema prostosti zahteva odškodnino takoj, ne glede na izid kazenskega postopka. Specialna določba 1. odstavka 539. člena ZKP za vprašanje zastaranja ni uporabna za konkretni primer, zato materialnopravno podlago predstavljajo določbe OZ.
Tožeča stranka mora dokazati resničnost vsebine lastnih trditev o dejstvih, s katerimi hipotetično utemeljuje zahtevek, tožena stranka pa resničnost svojih trditev o dejstvih, s katerimi hipotetično utemeljuje svoje ugovore, ali s katerimi želi ovreči resničnost trditev tožeče stranke o dejstvih, s katerimi utemeljuje zahtevek. Navedeno pravilo izhaja iz splošnega načela iz 2. odstavka 7. člena ZPP in specialne določbe 212. člena ZPP.
ZASP člen 146, 147. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 76, 76/1.
kršitev avtorske pravice – neupravičena uporaba glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV
V skladu s 1. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 mora DDV plačati davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo nabavo blaga ali storitev.
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku, na katerega se pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, v 4. členu tudi sklicuje. Vendar pa tarifa ne predpisuje obveznosti plačila DDV, kar pomeni, da višjega zneska, kot je določen v tarifi, tožeča stranka toženi stranki, ob tem da prenos davčnega bremena na toženo stranko ni izkazan, ne more zaračunati.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 54. SPZ člen 10, 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost poti za prehod in vodenje živine - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - ukinitev stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prenehanje stvarne služnosti na podlagi odločbe
Pravilen je zaključek sodbe, da se toženec (po nasprotni tožbi) ob vedenju o uporabi spornega prehoda ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo.
Ugotovitev, da se je sporni prehod uporabljal le enkrat do dvakrat letno, narekuje odločitev o obstoju stvarne služnosti poti za prehod in vodenje živine v takem obsegu. Ker je bilo pravilno ugotovljeno, da sporni prehod z dokupom nepremičnin ni postal nekoristen niti se s tem niso bistveno spremenile okoliščine izvrševanja služnosti, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ukinitev služnosti pravilna.
najemna pogodba - obveznost plačila najemnine in stroškov - dogovor o načinu plačevanja - upnikova zamuda - dolžniška zamuda
Način plačevanja najemnine so stranke dogovorile v pogodbi. Takrat sta dolžna toženca najemodajalcu izročiti tudi potrdila o plačilu stanovanjskih stroškov, ki sta jih dolžna sproti poravnavati.
Upnikova zamuda nima učinka na obstoj same obveznosti dolžnika, temveč so njene posledice zgolj v prenehanju dolžniške zamude, na upnika preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari in prenehajo teči obresti.
Določilo 6b. člena ZST-1 (s svojo domnevo) varuje taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, a je ponudnik bančnih storitev plačilo dejansko izvedel šele kasneje oziroma je plačilo na prehodni podračun sodišča iz kakega drugega razloga prispelo šele v roku 3 dni po poteku roka za plačilo sodne takse. Vendar pa je že iz samega besedila omenjene določbe jasno razvidno, da se z njo rok za plačilo sodne takse ne podaljšuje še za tri (delovne) dni.
zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku – nedopusten predmet – zloraba prava
Prepoved uveljavljanja ničnosti pogodbe iz 342. člena ZFPPIPP se po logičnem razumevanju lahko nanaša zgolj na situacijo, če je predmet pogodbe stvar, katere prodajo je sodišče, ki vodi stečajni postopek, dovolilo. V nasprotju z duhom in namenom te zakonske prepovedi ter tudi v nasprotju z moralnimi načeli bi bilo stališče, da zahtevek za uveljavitev (delne) ničnosti prodajne pogodbe po 342. členu ZFPPIPP ne bi bil dovoljen v primeru, ko bi bila predmet prodajne pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku, stvar, katere prodaje stečajno sodišče ni dovolilo in ki tudi ni bila predmet prodaje na javni dražbi. Takšna prodajna pogodba je nična zaradi nedopustnega predmeta.
ZIZ člen 43, 46, 46/4, 67. ZPP člen 154, 155, 156, 158, 188, 411.
stroški postopka - postopek izvršbe - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - umik predloga za izvršbo po rubežu - sklep o ustavitvi izvršbe - poplačilo upnikove terjatve - umik tožbe - pripoznava zahtevka - povod za tožbo - prisilna izpolnitev zahtevka - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe – zakrivljenost ravnanja - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - načelo krivde - dopolnilni kriterij
Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, to je na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj. Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa o končanju postopka ne predvideva. Zato upniku (tožnici) ni bilo potrebno umikati predloga, saj je bilo plačilo njegove terjatve posledica izvršitve sklepa o izvršbi.
Pri umiku tožbe res ni relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, temveč je za odločitev o stroških bistveno ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Če namreč toženka izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zaradi česar mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dala povoda za tožbo. Vendar v primeru, ko tožnica umakne tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek prisilno izpolnjen kljub temu, da se mu je toženka upirala, ni mogoče šteti, da ima tovrstna izpolnitev enak učinek (pripoznave), kot v primeru, ko bi toženka sama prostovoljno izpolnila zahtevek. Ker je bil torej v konkretnem primeru razlog za umik prisilna izpolnitev zahtevka (in ne prostovoljna izpolnitev s strani toženke same), ki mu je toženka tekom celotnega postopka ugovarjala, je o povrnitvi stroškov potrebno odločiti ob uporabi 154. in 155. člena ZPP.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Tudi neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala toženka tožnici povrniti stroške po krivdnem načelu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pravni interes predlaganega stranskega intervenienta za stransko intervencijo ni podan. Podan bi bil, če bi v primeru, da bi se ugotovila odgovornost tožene stranke in bi tožeča stranka z zahtevkom iz naslova izgubljenega dobička uspela, tožena stranka lahko povračilo plačanega zneska zahtevala od pritožnika, kar pa je v konkretnem primeru izključeno. Glede na ugotovljeno izključitev vtoževane oblike škode ne drži, da naj bi bilo irelevantno, kakšna oblika škode je predmet spora.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - nove dedne izjave - dedovanje kmetijskega zemljišča - sorodstveno razmerje - status zaščitene kmetije
Sodišče mora za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, o katerem še ni bilo odločeno v zapuščinskem postopku po upravičencu, opraviti nov zapuščinski postopek in glede vrnjenega premoženja pridobiti nove dedne izjave dedičev.
Ker ne gre za sorodstveno razmerje kot ga določa 2. člen ZDKG, je pravilna presoja, da za navedene nepremičnine ne more veljati režim dedovanja po ZDKG. Te nepremičnine ne morejo biti del zaščitene kmetije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082560
ZPP člen 200, 200/3. ZOZP člen 7. OZ člen 149, 171, 171/1.
prometna nesreča - sopotnik v vozilu - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - obseg škode - izvedensko mnenje - pravnorelevantna vzročna zveza - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - stranska intervencija - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravovarstveni interes - dokazovanje z izvedencem
Ločiti je treba vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in škodnim dogodkom, od vzročne zveze med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je posledica tega dogodka. Tožnik ni bil voznik in zato ni mogel ničesar prispevati k nastanku škodnega dogodka. Je pa tožnik (zaradi pristanka na vožnjo z opitim voznikom in zaradi neuporabe varnostnega pasu) najbrž bistveno prispeval k obsegu svoje škode.
Sodišče prve stopnje je zanemarilo vprašanje vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in tožnikovimi poškodbami. Izvedenci medicinske stroke niso podali svojega izvida in mnenja o tistih poškodbah in njihovih posledicah, ki bi jih varnostni pas lahko preprečil, oziroma o tistih poškodbah in posledicah, ki bi nastale, tudi če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Dokler ni jasno, v kakšnem obsegu toženka odgovarja za obravnavano škodo, ni mogoče razpravljati o višini odškodnine.
Toženka bo s pravnomočno sodbo v tej pravdi znova pridobila možnost uveljavljati (nov) regresni zahtevek zoper svojega zavarovanca. Če bo toženka obsojena na plačilo dodatne odškodnine tožniku, bo to dejstvo vplivalo tudi na pravni položaj stranskega intervenienta, ki ima zato interes, da se v tej pravdi razčistijo vsi ugovori, ki vplivajo na obseg toženkine odgovornosti in višino odškodnine.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064692
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. OZ člen 557, 561, 561/3.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedni delež – prikrajšanje nujnega dednega deleža – razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 557. členu OZ je odplačna pogodba. Zgrešeno je prepričanje pritožnikov, da ima „pravno veljavo darila“. Lahko pa pogodba o dosmrtnem preživljanju v konkretnem primeru prikriva darilno pogodbo. Pritožnikoma zato ni mogoče odrekati pravice, da zahtevata vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako jima po 3. odstavku 561. člena OZ kot pravnima naslednikoma zapustnika pripada pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ... in posledično vrnitev zapustnikovega premoženja, ki je bilo predmet te pogodbe, v zapuščino.
nerazumljiva tožba – očitna pisna pomota – materialno procesno vodstvo – asignacija – kritno razmerje
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe o očitni pisni pomoti pri označbi tožene stranke v 2. točki tožbenega predloga in ugotavlja, da je bila tožba glede na uvodoma navedeno toženo stranko, tožbeno trditveno podlago in vsebino tožbenega predloga tako nejasna in nerazumljiva, da je terjala odziv sodišča že ob predhodnem preizkusu tožbe s pozivom tožeči stranki, da naj jo dopolni.
Za veljavnost asignacije kritno razmerje med asignantom in asignatarjem ni potrebno.