ZASP člen 146, 147. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 76, 76/1.
kršitev avtorske pravice – neupravičena uporaba glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV
V skladu s 1. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 mora DDV plačati davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo nabavo blaga ali storitev.
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku, na katerega se pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, v 4. členu tudi sklicuje. Vendar pa tarifa ne predpisuje obveznosti plačila DDV, kar pomeni, da višjega zneska, kot je določen v tarifi, tožeča stranka toženi stranki, ob tem da prenos davčnega bremena na toženo stranko ni izkazan, ne more zaračunati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076379
OZ člen 193, 299, 299/2. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – namembnost vrnjenih nepremičnin – določitev višine nadomestila – ugotavljanje hipotetične najemnine – ustaljena sodna praksa – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vmesna sodba – dovoljenost izrednega pravnega sredstva pri vmesni sodbi – predlog za obnovo postopka
Tudi v zvezi z zahtevki, ki se uveljavljajo na podlagi določbe 2. odstavka 72. člena ZDen, je potrebno glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti upoštevati splošno določbo 2. odstavka 299. člena OZ. Ker ti zahtevki ne predstavljajo obogatitvenih zahtevkov, kot jih ureja OZ (obstoj zavezančeve neupravičene koristi (obogatitve) namreč ni pogoj za njihov nastanek/uveljavljanje oziroma ne gre za vračanje koristi, ki jo je zavezanec neupravičeno dosegel), je zmotno pritožbeno sklicevanje na določbo 193. člena OZ; pojasnjevanje, kdaj naj bi toženka postala nedobroverna, pa brezpredmetno.
Da gre pri nadomestilu po 2. odstavku 72. člena ZDen za ugotavljanje višine (izgubljene) premoženjske koristi, ki bi jo upravičenec, če bi premoženje v upravljanje in uporabo dobil takoj ob uveljavitvi ZDen, dosegel sam, je ustaljeno stališče sodne prakse. Zato tega sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba posebej (dodatno) razlagati.
zaslišanje strank – preložitev naroka – koristi otroka
Čeprav je morebitna neobvestitev stranke o naroku s strani odvetnika stvar njune komunikacije oz. njunega razmerja to ne preprečuje presoje sodišča, da glede na okoliščine primera oceni, ali bo zaslišalo samo eno stranko, ali pa obe, četudi bi to terjalo izvedbo še enega naroka, še zlasti ko gre za družinski spor, kjer se posebej varujejo koristi mladoletnega otroka.
Tožeča stranka mora dokazati resničnost vsebine lastnih trditev o dejstvih, s katerimi hipotetično utemeljuje zahtevek, tožena stranka pa resničnost svojih trditev o dejstvih, s katerimi hipotetično utemeljuje svoje ugovore, ali s katerimi želi ovreči resničnost trditev tožeče stranke o dejstvih, s katerimi utemeljuje zahtevek. Navedeno pravilo izhaja iz splošnega načela iz 2. odstavka 7. člena ZPP in specialne določbe 212. člena ZPP.
ZZZDR člen 102, 129. ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 413.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – porazdelitev preživninskega bremena – otroški dodatek – prispevek starih staršev
Otroški dodatek ne zmanjšuje toženčeve preživninske obveznosti. Prav tako toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje morebiten prispevek otrokovih starih staršev.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek izvenzakonskega partnerja – dohodek izvenzakonskega partnerja
Dela, ki je konstitutivni element nastanka skupnega premoženja, ni mogoče vrednotiti po tržnih merilih: ni ga mogoče matematično izračunati niti obračunati skupaj z denarnimi prispevki.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – načelo sorazmernosti – pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov – stroški postopka
Primarni cilj pri določitvi vrste in trajanja ukrepov iz ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera treba oceniti, s katerimi ukrepi bo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja in hkrati koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za zaščito žrtve. Ker se z ukrepi posega tudi v pravice povzročitelja nasilja, je treba pri določitvi vrste in trajanja ukrepov upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
najemna pogodba - obveznost plačila najemnine in stroškov - dogovor o načinu plačevanja - upnikova zamuda - dolžniška zamuda
Način plačevanja najemnine so stranke dogovorile v pogodbi. Takrat sta dolžna toženca najemodajalcu izročiti tudi potrdila o plačilu stanovanjskih stroškov, ki sta jih dolžna sproti poravnavati.
Upnikova zamuda nima učinka na obstoj same obveznosti dolžnika, temveč so njene posledice zgolj v prenehanju dolžniške zamude, na upnika preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari in prenehajo teči obresti.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - pravilna označba dolžnika
Upnik je tako v predlogu za izvršbo, kot tudi v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot dolžnika navajal družbo N. d. d., zato s pritožbenimi navedbami, da predloga za izvršbo ni vložil zoper družbo N. d. d., temveč zoper družbo N. I. d. d. upnik dejansko spreminja označbo dolžnika na tak način, da bi šlo za spremembo identitete dolžnika in ne zgolj za drugačno označbo osebe, kar pa je nedopustno.
leasing pogodba – kršitev pogodbe – odtujitev vozila – kasko zavarovanje – zavarovalnina – splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – nastop zavarovalnega primera – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – pravica do odškodnine – pozitivni pogodbeni interes
Zaradi neupoštevanja (morebitne) zavarovalnine, toženec ne bo prikrajšan, saj mu bo v primeru nastopa zavarovalnega primera (če je zavarovalno kritje podano) zavarovalnina izplačana (v primeru pravilno oblikovanega tožbenega zahtevka).
Ob tem, ko je po podatkih zemljiške knjige zapustnik še vedno vpisan kot lastnik spornih nepremičnin in da spornih nepremičnin ni izročil stvarnemu predniku pritožnikov brezpogojno temveč je lastništvo prepustil s pogojem nudenjem preužitka, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pot pravde pritožnika, ki bosta morala v pravdi dokazovati, da je njun pravni prednik izpolnjeval preužitkarske pravice in da je zaradi tega lastninska pravica prešla na njiju.
ZFPPIPP člen 152, 152/1, 221b, 221b/1, 221b/2, 237a, 237a/2, 237a/3, 237a/5, 238, 238/1, 238/1-1. ZPP člen 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.
Potrdilo izvajalca poštnih storitev o priporočeni oddaji poštne pošiljke, ki ima značaj javne listine, dokazuje, da je pošiljatelj na dan, naveden na potrdilu, oddal priporočeno na pošto na naslovnika naslovljeno pošiljko.
izpodbojna tožba – oklic o začetku stečajnega postopka – povračilni zahtevek po ZFPPIPP – zavrženje tožbe
277. člen ZFPPIPP določa, da je treba izpodbojno tožbo vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, hkrati (oziroma v istem roku) je treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek po ZFPPIPP. Ta je torej, kadar nastane, obvezna sestavina izpodbojne tožbe (glej 3. odstavek 277. člena ZFPPIPP).
V roku šestih mesecev je tožeča stranka vložila tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po splošnih obligacijskih predpisih in ne v skladu s pravili ZFPPIPP, povračilnega zahtevka po ZFPPIPP v roku šestih mesecev sploh ni postavila in je zavrženje tožbe utemeljeno že iz tega razloga.
motenje posesti – predčasna sklenitev glavne obravnave – pravica do izjave – upoštevanje dokazov pridobljenih po končani glavni obravnavi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se obravnavanju naknadno vloženih dokazov niso odpovedali. Ni dovolj, da jih je sodišče pritožniku vročilo, saj velja načelo, da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi, stranki pa mora biti dana možnost, da v dokaznem postopku sodeluje in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ker ni šlo za popolnoma nerelevantne dokaze, je sodišče s tem, ko je predčasno sklenilo glavno obravnavo brez izrecnega soglasja pravdnih strank, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – objektivni pogoj izpodbojnosti – sočasnost izpolnitve – trajno dolžniško razmerje – običajen rok izpolnitve
Pritožnik ima sicer prav, ko pravi, da je zakonodajalca pri pisanju določb o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj vodilo načelo porazdeljenosti tveganja stečaja. Vendar pa je trditveno in dokazno breme o tem, da v posameznem konkretnem primeru obstajajo okoliščine, iz katerih izhaja, da načelo porazdeljenosti tveganja stečaja ni bilo spoštovano, na tožeči stranki.
Če so bile trditve tožeče stranke po mnenju sodišča prve stopnje premalo konkretizirane, bi moral predsednik senata oziroma sodnik na podlagi 285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ poskrbeti, da se navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe tožeče stranke o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe tožeče stranke, in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.
Ker sta tako tožeča kot tudi tožena stranka organizirani v pravnoorganizacijski obliki sindikata, v prvem odstavku 481. člena ZPP pa sindikat ni izrecno naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih, pravdni stranki ne izpolnjujeta subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršitev pravnomočne sodbe - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - ugovor dolžnika - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - slab socialni položaj dolžnika
Dolžnik bi moral glede na navedeno vse ugovore v zvezi z zastaranjem terjatve, ugotavljanjem materialne resnice in vročanjem pisanj na naslov dolžnikovega stalnega prebivališča in ne na naslov njegovega dejanskega prebivališča uveljavljati v pravnomočno končanem pravdnem postopku, katerega sodba predstavlja izvršilni naslov v predmetnem izvršilnem postopku. Ker tega ni storil, so njegove ugovorne navedbe v izvršilnem postopku neutemeljene zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navedel razlogov iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo (npr. da je že v celoti ali deloma poravnal svoj dolg).