ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082563
ZOZP člen 2a, 7, 15. OZ člen 186.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - splošni zavarovalni pogoji
Toženka, ki je bila lastnica vozila, a ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic, če ji sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082508
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 73, 80. ZTVP-1 člen 73, 75, 134.
konkretizirano uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka - protispisnost - pooblastilo - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - pogodba o borznem posredovanju - vsebina pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pravni učinki pogodbe - odobritev naročila ali poslov - pooblastilo po zaposlitvi - plačilo provizije - protipravno ravnanje - neskrbno ravnanje - vzročna zveza - odgovornost borzno posredniške hiše - izvajanje nadzora - odškodninska odgovornost
Protispisnost je podana le v primeru, če sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini, ne pa v primeru, če je ugotovitev, kaj sta se pogodbeni stranki dogovorili (čeprav je v listini drugačen zapis), posledica dokazne ocene.
Pogodbo o borznem posredovanju je za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena. Zgolj zaposlitev v podjetju X, upoštevajoč kakšno delovno mesto je zasedala, ji takšnega upravičenja ni dajala. Ni bilo zatrjevano, da bi bila sama zakonita zastopnica podjetja X. Vendar pa ugotovitev, da je Pogodbo o borznem posredovanju za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena, še ne pomeni, da je prva toženka, ki svoji vezanosti na pogodbo ni nasprotovala in jo je izvajala, ravnala protipravno. Možnost, da neupravičeno zastopani pogodbo, ki jo je sklenil nekdo kot njegov pooblaščenec brez njegovega pooblastila, naknadno odobri, zakon celo izrecno predvideva.
Tožnica je družbo pooblastila za upravljanje z njenim premoženjem in ne zgolj za oddajo posameznih naročil.
zaključek stečajnega postopka nad toženo stranko - pravno nasledstvo - pravni interes za pritožbo - tiha družba
V taki procesni situaciji, ko je nad prvotoženo stranko zaključen stečajni postopek, ta nima pravnega naslednika, zato bi bilo potrebno tožbo zoper njo zavreči.
Ne obstajajo pogoji za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika prvotoženo stranko, saj tožeča stranka v stečajnem postopku nad stranko ni priglasila svojih terjatev in torej ni imela statusa upnika stečajnega dolžnika, prav tako pa ni bila družbenica te pravne osebe. Tihi družbenik nosilca tihe družbe, nima položaja družbenika nosilca tihe družbe in nima korporacijskih pravic v korporacijskem razmerju nosilca tihe družbe ter izročitev predmeta premoženjskega vložka nima pomena vplačila vložka v podjetje nosilca tihe družbe.
Tožeča stranka nima upravičenja predlagati stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem stečajne dolžnice prve tožene stranke, pritožbeni uspeh ne more izboljšati njenega položaja v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064665
OZ člen 352. ZPP člen 253.
pripombe na izvedensko mnenje – zaslišanje izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja – zaključek zdravljenja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – subjektivni zastaralni rok – splošno znano dejstvo – stabiliziranje zdravstvenega stanja
Strokovna razlaga razlike med stabiliziranim zdravstvenim stanjem in zaključkom zdravljenja ni bila potrebna, ker je bil za odločitev o tožbenem zahtevku pomemben le trenutek zaključka zdravljenja, od katerega je sodišče štelo pričetek subjektivnega zastaralnega roka, po ugotovitvi sodišča prve stopnje pa je bilo zdravstveno stanje tožnika stabilizirano pred zaključkom njegovega zdravljenja ali najpozneje ob zaključenem zdravljenju. Poleg tega sta pojma zaključek zdravljenja in stabiliziranje zdravstvenega stanja splošno znani dejstvi in jih izvedencu ni potrebno strokovno opredeljevati in razlagati.
ZASP člen 146, 147. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 76, 76/1.
kršitev avtorske pravice – neupravičena uporaba glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV
V skladu s 1. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 mora DDV plačati davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo nabavo blaga ali storitev.
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku, na katerega se pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, v 4. členu tudi sklicuje. Vendar pa tarifa ne predpisuje obveznosti plačila DDV, kar pomeni, da višjega zneska, kot je določen v tarifi, tožeča stranka toženi stranki, ob tem da prenos davčnega bremena na toženo stranko ni izkazan, ne more zaračunati.
stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini - odškodnina
Če v pravdi za plačilo odškodnine ni sporen temelj tožbenega zahtevka, se uspeh strank v pravdi ugotavlja le glede po višini zahtevka (2. odstavek 154. člena ZPP).
Da lahko naročnik uspešno uveljavlja svoj jamčevalni zahtevek za znižanje plačila mora zatrjevati in dokazati, da je delo imelo napako, da je podjemnika o napaki pravočasno in pravilno obvestil in mu dal primeren rok za odpravo napake in da podjemnik napak v tem roku ni odpravil. Podati pa mora trditev tudi o tem, kolikšno vrednost je imelo izvršeno delo ob sklenitvi pogodbe brez napake in kolikšno vrednost bi imelo to delo z napako v istem času. Zadnjemu bremenu tožena stranka ni zadostila.
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza z vpogledom v prilogo. Stranke so namreč tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke oziroma ugovore in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Slednje pravilo je le izjemoma korigirano s preiskovalnim načelom (2. odstavek 7. člena ZPP), ki pa v tej zadevi ne pride v poštev.
Ker je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen, bi lahko tožena stranka znižanje kupnine dosegla le z nasprotno oblikovalno tožbo.
ZFPPIPP člen 152, 152/1, 221b, 221b/1, 221b/2, 237a, 237a/2, 237a/3, 237a/5, 238, 238/1, 238/1-1. ZPP člen 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.
insolventnost – domneva insolventnosti – zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov – zamuda z izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja – procesno upravičenje predlagati začetek stečajnega postopka – prevzem terjatve – učinkovanje prisilne poravnave – zavarovane terjatve – ločitvena pravica
Dolžnik prihaja sam s seboj v nasprotje, ko po eni strani trdi, da predlagatelj nima procesnega upravičenja in da dolžnik ni insolventen, ker bi bila ta pogoja izpolnjena šele, če bi bilo zastavljeno premoženje prodano in bi s tem zapadla terjatev predlagatelja, na drugi strani pa je nesporno, da je premičnine, ki so bile zastavljene za plačilo terjatve upnika, prodal sam dolžnik, kar navaja tudi v svoji pritožbi, vendar iz te prodaje zastavljenega premoženja ločitvenega upnika-predlagatelja ni poplačal. Ne more se eksulpirati s tem, da kupnine iz tega naslova še ni prejel.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – zavarovanje pred odgovornostjo – delavec – tretji – zavarovanje odgovornosti izvajalca gradbenih del – naročnik – glavni izvajalec gradbenih del – razlaga pogodbe – jasno pogodbeno določilo
Tožnik je svoje delo preko svojega delodajalca opravljal zaradi gospodarskih interesov zavarovanca toženke. Vrhovno sodišče RS je že v več odločbah povedalo, da delavcu za škodo pri delu ni odgovoren le njegov delodajalec, temveč tudi naročnik oziroma glavni izvajalec gradbenih del, v čigar gospodarskem interesu je delavec, sicer preko svojega delodajalca, opravljal svoje delo. V konkretnem primeru je tožnik delo opravljal na višini, ki predstavlja nevarno dejavnost. Z nevarno dejavnostjo se je ukvarjal zavarovanec toženke (kot investitor gradnje). Tožnik je bil torej poškodovan pri delu, ki ga je šteti za dejavnost toženke (kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje). Svoje delo je torej opravljal v gospodarskem interesu zavarovanca toženke. Zato ga, četudi kot delavca podizvajalca, ni mogoče šteti kot tretjo osebo v smislu določbe 1. točke 1. člena Splošnih pogojev, temveč za delavca v smislu 1. točke 2. člena le-teh, torej za delavca oziroma drugo osebo, ki dela za zavarovanca.
pravna oseba - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
V skladu s citiranim 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).
Glede na takšne zakonske zahteve je tudi po presoji pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti predloga tožeče stranke pravilno. Ne gre slediti naziranju pritožbe, da bi moralo kljub določenemu dodatnemu pogoju sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke obravnavati vsebinsko. Dejstvo je, da prav citirani pogoj onemogoča vsebinsko obravnavo predloga oz. predstavlja procesno predpostavko za odločanje o njem. Predlog vsebinske obravnave je namreč zgolj presoja premoženjskih okoliščin na strani predlagatelja, ki naj bi mu onemogočale plačilo celotne takse, do te pa lahko v primeru pravnih oseb pride zgolj, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje vloge, v zvezi s katero je nastala taksna obveznost. Pritožba sicer nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v posledici dovoljenega obročnega plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, plačilo le-te več ni procesna predpostavka za njeno obravnavo, vendar povsem pavšalno oz. brez vsakršne argumentacije, tudi sicer pa neutemeljeno. Pritožba zoper sodbo, glede katere je bilo tožeči stranki dovoljeno obročno plačilo sodne takse, namreč več ne more biti zavržena zaradi morebitnega neplačila preostalih obrokov sodne takse.
Če je izkazana verjetnost, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, ni v skladu z materialnim pravom, da sodišče še nadalje presoja verjetnost, ali bo upnik tudi v bodoče nepoplačan oziroma ali bo izvršba tudi v bodoče neuspešna.
izpodbojna tožba – oklic o začetku stečajnega postopka – povračilni zahtevek po ZFPPIPP – zavrženje tožbe
277. člen ZFPPIPP določa, da je treba izpodbojno tožbo vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, hkrati (oziroma v istem roku) je treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek po ZFPPIPP. Ta je torej, kadar nastane, obvezna sestavina izpodbojne tožbe (glej 3. odstavek 277. člena ZFPPIPP).
V roku šestih mesecev je tožeča stranka vložila tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po splošnih obligacijskih predpisih in ne v skladu s pravili ZFPPIPP, povračilnega zahtevka po ZFPPIPP v roku šestih mesecev sploh ni postavila in je zavrženje tožbe utemeljeno že iz tega razloga.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0058630
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/1, 142/2, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - osebna vročitev - nepravilna vročitev - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – neme degenerativne spremembe – vzročna zveza
Predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost) že pred škodnim dogodkom.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0069139
ZIZ člen 29b. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 6, 6/3, 34. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodna taksa za ugovor – plačilni nalog – pravilno plačilo sodne takse – pravočasno plačilo sodne takse – dokazovanje plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – obrazloženost odločitve
Zavezancu za plačilo sodne takse sicer ni potrebno prilagati nikakršnih dokazil o plačilu sodne takse, vendar v primeru, ko sodišče plačila ne najde v svojih plačilnih evidencah, lahko stranka v okviru pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje izpodbija odločitev na način, da predloži potrdilo o opravljenem plačilu po 3. odstavku 6. člena ZST-1. Na ta način stranka dokazuje, da je taksa plačana pravočasno in pravilno v skladu s plačilnim nalogom. Tako sodišču prve stopnje, ko na podlagi vpogleda v plačilne evidence ne najde plačila sodne takse stranke, ob izdaji izpodbijanega sklepa ni potrebno posebej navajati, iz katerih razlogov je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjenega, saj je evidentno, da kadar plačila v svojih plačilnih evidencah ne najde, sodna taksa ni bila plačana: (1) pravočasno ali (2) pravilno v skladu s plačilnim nalogom.
Dolžnik s predlaganim dokazom vpogleda v plačilne evidence sodišča dokazuje zgolj svoje trditve o pravočasnem plačilu, trditev o tem, da pa je bila taksa plačana tudi pravilno v skladu z navodili iz plačilnega naloga, pa ni navajal.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – status zaposlene osebe
Zmotno je stališče dolžnika, da mu status zaposlenega, v primerjavi s statusom za delo sposobnih nezaposlenih dolžnikov, daje podlago za krajšo preizkusno obdobje.
leasing pogodba – kršitev pogodbe – odtujitev vozila – kasko zavarovanje – zavarovalnina – splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – nastop zavarovalnega primera – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – pravica do odškodnine – pozitivni pogodbeni interes
Zaradi neupoštevanja (morebitne) zavarovalnine, toženec ne bo prikrajšan, saj mu bo v primeru nastopa zavarovalnega primera (če je zavarovalno kritje podano) zavarovalnina izplačana (v primeru pravilno oblikovanega tožbenega zahtevka).