vezanost na pravno podlago - razpravno načelo - vezanost na zatrjevano dejansko podlago
Po tretjem odstavku 180. člena ZPP sodišče ni vezano na pravno podlago, tudi če jo tožeča stranka navede v tožbi, in mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. V skladu z razpravnim načelom je torej sodišče vezano (le) na zatrjevano dejansko podlago, ki jo pravdna stranka mora navesti. Res je sicer, da je tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedla kot pravno podlago svojega zahtevka (le) menico. Toda že v vloženi “Pripravljalni vlogi in predlogu za izdajo predhodne odredbe” je “… natančno navedla podlago obligacijskega razmerja med toženo in tožečo stranko.
Tožnica samo na podlagi tega, da je solastnica stanovanja do ½, ne bi mogla utemeljeno zahtevati njegove izpraznitve in izročitve v posest, vendar bi bila do tega morda upravičena, če bi navedla, kakšna je volja preostalih lastnikov (solastnika). Tožbene navedbe so bile za varstvo, kakršnega je želela tožnica doseči s svojim zahtevkom, pomanjkljive, a ne neodpravljivo.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 54. SPZ člen 10, 217, 217/2, 222, 222/1.
stvarna služnost poti za prehod in vodenje živine - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - ukinitev stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - prenehanje stvarne služnosti na podlagi odločbe
Pravilen je zaključek sodbe, da se toženec (po nasprotni tožbi) ob vedenju o uporabi spornega prehoda ne more sklicevati na zaupanje v zemljiško knjigo.
Ugotovitev, da se je sporni prehod uporabljal le enkrat do dvakrat letno, narekuje odločitev o obstoju stvarne služnosti poti za prehod in vodenje živine v takem obsegu. Ker je bilo pravilno ugotovljeno, da sporni prehod z dokupom nepremičnin ni postal nekoristen niti se s tem niso bistveno spremenile okoliščine izvrševanja služnosti, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za ukinitev služnosti pravilna.
izpodbojna tožba – oklic o začetku stečajnega postopka – povračilni zahtevek po ZFPPIPP – zavrženje tožbe
277. člen ZFPPIPP določa, da je treba izpodbojno tožbo vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, hkrati (oziroma v istem roku) je treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek po ZFPPIPP. Ta je torej, kadar nastane, obvezna sestavina izpodbojne tožbe (glej 3. odstavek 277. člena ZFPPIPP).
V roku šestih mesecev je tožeča stranka vložila tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po splošnih obligacijskih predpisih in ne v skladu s pravili ZFPPIPP, povračilnega zahtevka po ZFPPIPP v roku šestih mesecev sploh ni postavila in je zavrženje tožbe utemeljeno že iz tega razloga.
stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini - odškodnina
Če v pravdi za plačilo odškodnine ni sporen temelj tožbenega zahtevka, se uspeh strank v pravdi ugotavlja le glede po višini zahtevka (2. odstavek 154. člena ZPP).
Drži, da je pri vzdrževalcu ceste presoja preprečljivosti škodnega dogodka podvržena merilu skrajne skrbnosti, vendar pravni standard skrajne skrbnosti ne pomeni, da mora vzdrževalec na vseh cestah, ki jih vzdržuje, vzpostaviti takšno stanje, da na nobeni od njih nikoli ne pride do poledice. Takšne zahteve bi bile prestroge za vzdrževalca, saj jih glede na to, da ni mogoče nadzirati in zagotoviti posipanja vseh ledenih površin istočasno, objektivno ni mogoče izpolniti. Zahteve, ki zadostijo standardu skrajne skrbnosti, je zato treba ugotavljati od primera do primera ob upoštevanju konkretnih dejanskih okoliščin primera (geografsko-klimatske razmere, lega, kategorizacija ceste in podobno).
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0058630
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/1, 142/2, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - osebna vročitev - nepravilna vročitev - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – neme degenerativne spremembe – vzročna zveza
Predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost) že pred škodnim dogodkom.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek izvenzakonskega partnerja – dohodek izvenzakonskega partnerja
Dela, ki je konstitutivni element nastanka skupnega premoženja, ni mogoče vrednotiti po tržnih merilih: ni ga mogoče matematično izračunati niti obračunati skupaj z denarnimi prispevki.
Če so bile trditve tožeče stranke po mnenju sodišča prve stopnje premalo konkretizirane, bi moral predsednik senata oziroma sodnik na podlagi 285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ poskrbeti, da se navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe tožeče stranke o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe tožeče stranke, in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.
zaslišanje strank – preložitev naroka – koristi otroka
Čeprav je morebitna neobvestitev stranke o naroku s strani odvetnika stvar njune komunikacije oz. njunega razmerja to ne preprečuje presoje sodišča, da glede na okoliščine primera oceni, ali bo zaslišalo samo eno stranko, ali pa obe, četudi bi to terjalo izvedbo še enega naroka, še zlasti ko gre za družinski spor, kjer se posebej varujejo koristi mladoletnega otroka.
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 40, 40/1, 40/1-3, 52, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1.2, 55/2. ZN člen 4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 350, 350/2.
neprimeren izvršilni naslov - uradni preizkus - nedoločno opredeljena obveznost stroškov opominov - sklicevanje na akt banke - izvleček iz cenika banke - dolžnikova pravica do izjave - ustrezno razdelan skupni izterjevani znesek obveznosti - substanciranost dokaznega predloga
Stroški opominov kot obveznost v notarskem zapisu vsebovane kreditne pogodbe so navedeni opisno na način, da se obračunajo v skladu z veljavno tarifo plačil banke. Vsi opredelilni elementi glede obveznosti, za katero ima notarski zapis moč izvršilnega naslova, morajo biti v njem zapisani, saj drugače nanj ni mogoče vezati dolžnikovega soglasja za neposredno izvršljivost v skladu določilom 4. člena ZN.
sklepčnost tožbenih trditev – nezadostne trditve o višini škode – načelo kontradiktornosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
V kolikor bi sodišče prve stopnje sámo, brez ustrezne trditvene podlage tožeče stranke o vrsti škode, vpogledalo v dokazne listine, bi s takšnim postopanjem kršilo načelo kontradiktornosti pravdnega postopka in razpravno načelo, toženi stranki pa odvzelo možnost, da se opredeli do zatrjevanih dejstev nasprotne stranke.
najemna pogodba - obveznost plačila najemnine in stroškov - dogovor o načinu plačevanja - upnikova zamuda - dolžniška zamuda
Način plačevanja najemnine so stranke dogovorile v pogodbi. Takrat sta dolžna toženca najemodajalcu izročiti tudi potrdila o plačilu stanovanjskih stroškov, ki sta jih dolžna sproti poravnavati.
Upnikova zamuda nima učinka na obstoj same obveznosti dolžnika, temveč so njene posledice zgolj v prenehanju dolžniške zamude, na upnika preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari in prenehajo teči obresti.
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi, da premoženje, glede katerega pritožnik predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ni premoženje zapustnice.
zaključek stečajnega postopka nad toženo stranko - pravno nasledstvo - pravni interes za pritožbo - tiha družba
V taki procesni situaciji, ko je nad prvotoženo stranko zaključen stečajni postopek, ta nima pravnega naslednika, zato bi bilo potrebno tožbo zoper njo zavreči.
Ne obstajajo pogoji za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika prvotoženo stranko, saj tožeča stranka v stečajnem postopku nad stranko ni priglasila svojih terjatev in torej ni imela statusa upnika stečajnega dolžnika, prav tako pa ni bila družbenica te pravne osebe. Tihi družbenik nosilca tihe družbe, nima položaja družbenika nosilca tihe družbe in nima korporacijskih pravic v korporacijskem razmerju nosilca tihe družbe ter izročitev predmeta premoženjskega vložka nima pomena vplačila vložka v podjetje nosilca tihe družbe.
Tožeča stranka nima upravičenja predlagati stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem stečajne dolžnice prve tožene stranke, pritožbeni uspeh ne more izboljšati njenega položaja v postopku.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – status zaposlene osebe
Zmotno je stališče dolžnika, da mu status zaposlenega, v primerjavi s statusom za delo sposobnih nezaposlenih dolžnikov, daje podlago za krajšo preizkusno obdobje.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Žena hipotekarnega dolžnika lahko veljavno sodeluje na javni dražbi in predmet dražbe tudi kupi, saj kupec skladno z določbo 187. člena ZIZ ne more biti (le) dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji, kar pomeni, da navedena prepoved velja le za izrecno naštete osebe, ne pa za tretje osebe (npr. njihove zakonce).