motenje posesti – predčasna sklenitev glavne obravnave – pravica do izjave – upoštevanje dokazov pridobljenih po končani glavni obravnavi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se obravnavanju naknadno vloženih dokazov niso odpovedali. Ni dovolj, da jih je sodišče pritožniku vročilo, saj velja načelo, da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi, stranki pa mora biti dana možnost, da v dokaznem postopku sodeluje in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ker ni šlo za popolnoma nerelevantne dokaze, je sodišče s tem, ko je predčasno sklenilo glavno obravnavo brez izrecnega soglasja pravdnih strank, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
omejena poslovna sposobnost pogodbene stranke - veljavna sklenitev naročniške pogodbe - ničnost pogodbe - pravne posledice nične pogodbe - zakonska ureditev - pravna teorija - obogatitevno načelo - materialnoprocesno vodstvo
Za sklenitev veljavne pogodbe mora pogodbenik imeti poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe. Če slednje nima, je takšna pogodba nična. Zakon ničnosti pogodb, ki so jih sklenile poslovno nesposobne osebe, posebej ne ureja. Ni nepomembno, da je predhodno veljavni ZOR v 114. členu posebej določal, da v primeru razveljavitve pogodbe zaradi omejene poslovne sposobnosti enega pogodbenika, lahko sopogodbenik zahteva zgolj vrnitev tistega dela izpolnitve, ki je v premoženju poslovno omejeno sposobne osebe ali je bil uporabljen v njeno korist. Posebej je torej uzakonil obogatitveni princip, po katerem mora takšna oseba vrniti le tisto, za kar je bila obogatena. S tem je bilo uveljavljeno načelo pravičnosti, ki onemogoča, da bi se drugi okoristili zaradi sklenitve pogodbe s poslovno nesposobno osebo, zato pravna teorija obogatitveni princip sprejema kot temeljni princip pri urejanju razmerij nične pogodbe.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – neme degenerativne spremembe – vzročna zveza
Predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost) že pred škodnim dogodkom.
ZIZ člen 43, 46, 46/4, 67. ZPP člen 154, 155, 156, 158, 188, 411.
stroški postopka - postopek izvršbe - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - umik predloga za izvršbo po rubežu - sklep o ustavitvi izvršbe - poplačilo upnikove terjatve - umik tožbe - pripoznava zahtevka - povod za tožbo - prisilna izpolnitev zahtevka - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe – zakrivljenost ravnanja - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - načelo krivde - dopolnilni kriterij
Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, to je na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj. Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa o končanju postopka ne predvideva. Zato upniku (tožnici) ni bilo potrebno umikati predloga, saj je bilo plačilo njegove terjatve posledica izvršitve sklepa o izvršbi.
Pri umiku tožbe res ni relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, temveč je za odločitev o stroških bistveno ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Če namreč toženka izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zaradi česar mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dala povoda za tožbo. Vendar v primeru, ko tožnica umakne tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek prisilno izpolnjen kljub temu, da se mu je toženka upirala, ni mogoče šteti, da ima tovrstna izpolnitev enak učinek (pripoznave), kot v primeru, ko bi toženka sama prostovoljno izpolnila zahtevek. Ker je bil torej v konkretnem primeru razlog za umik prisilna izpolnitev zahtevka (in ne prostovoljna izpolnitev s strani toženke same), ki mu je toženka tekom celotnega postopka ugovarjala, je o povrnitvi stroškov potrebno odločiti ob uporabi 154. in 155. člena ZPP.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Tudi neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala toženka tožnici povrniti stroške po krivdnem načelu.
ZOR člen 195, 200, 377, 377/2,392, 392/1. OZ člen 174, 179. ZTSPOZ člen 93, 99, 102, 104. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povzročitev škode – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – izvensodna poravnava – sokrivda oškodovanca – zavarovalna vsota – limit – ugovor omejene zavarovalne vsote – kritje običajne škode – enotna odškodnina – nepremoženjska škoda – invalidnina – renta za tujo nego in pomoč – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – valorizacija akontacije odškodnine – AO plus zavarovanje – avtomobilsko zavarovanje – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – groba kršitev cestnoprometnih predpisov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V zvezi z ugovorom omejene zavarovalne vsote je treba opozoriti na stališče sodne prakse v podobnih odškodninskih primerih (ki časovno sovpadajo s tožnikom škodnim dogodkom), po katerem mora glede na pomen obveznega zavarovanja v prometu in sistema omejenega kritja zavarovalnic, zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
ZFPPIPP člen 152, 152/1, 221b, 221b/1, 221b/2, 237a, 237a/2, 237a/3, 237a/5, 238, 238/1, 238/1-1. ZPP člen 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pravni interes predlaganega stranskega intervenienta za stransko intervencijo ni podan. Podan bi bil, če bi v primeru, da bi se ugotovila odgovornost tožene stranke in bi tožeča stranka z zahtevkom iz naslova izgubljenega dobička uspela, tožena stranka lahko povračilo plačanega zneska zahtevala od pritožnika, kar pa je v konkretnem primeru izključeno. Glede na ugotovljeno izključitev vtoževane oblike škode ne drži, da naj bi bilo irelevantno, kakšna oblika škode je predmet spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082508
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 73, 80. ZTVP-1 člen 73, 75, 134.
konkretizirano uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka - protispisnost - pooblastilo - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - pogodba o borznem posredovanju - vsebina pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pravni učinki pogodbe - odobritev naročila ali poslov - pooblastilo po zaposlitvi - plačilo provizije - protipravno ravnanje - neskrbno ravnanje - vzročna zveza - odgovornost borzno posredniške hiše - izvajanje nadzora - odškodninska odgovornost
Protispisnost je podana le v primeru, če sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini, ne pa v primeru, če je ugotovitev, kaj sta se pogodbeni stranki dogovorili (čeprav je v listini drugačen zapis), posledica dokazne ocene.
Pogodbo o borznem posredovanju je za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena. Zgolj zaposlitev v podjetju X, upoštevajoč kakšno delovno mesto je zasedala, ji takšnega upravičenja ni dajala. Ni bilo zatrjevano, da bi bila sama zakonita zastopnica podjetja X. Vendar pa ugotovitev, da je Pogodbo o borznem posredovanju za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena, še ne pomeni, da je prva toženka, ki svoji vezanosti na pogodbo ni nasprotovala in jo je izvajala, ravnala protipravno. Možnost, da neupravičeno zastopani pogodbo, ki jo je sklenil nekdo kot njegov pooblaščenec brez njegovega pooblastila, naknadno odobri, zakon celo izrecno predvideva.
Tožnica je družbo pooblastila za upravljanje z njenim premoženjem in ne zgolj za oddajo posameznih naročil.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083112
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 132. ZVŠ člen 66.
pravice in dolžnosti staršev – razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – preživljanje polnoletnega otroka – redno šolanje – pritožbene novote – otrokovo delo prek študentskega servisa
Oče neutemeljeno zahteva ukinitev preživninske obveznosti za študijsko leto, ko se je njegova polnoletna hči ponovno vpisala v prvi letnik iste fakultete. Toženka je izkazala utemeljene razloge, da letnika prvo leto ni uspešno zaključila zaradi utemeljenih razlogov (poteka sodnega spora z očetom, ki jo je čustveno izčrpaval). Poleg tega je ponavljanje letnika možnost, ki jo študentu v okviru rednega študija nudi zakon, v letu, ko je ponavljala, pa je toženka opravila vse izpite, potrebne za vpis v naslednji letnik, ter s tem pokazala resen odnos do študija, zato očetov zahtevek za ukinitev preživnine za to leto ne more biti utemeljen.
najemna pogodba - obveznost plačila najemnine in stroškov - dogovor o načinu plačevanja - upnikova zamuda - dolžniška zamuda
Način plačevanja najemnine so stranke dogovorile v pogodbi. Takrat sta dolžna toženca najemodajalcu izročiti tudi potrdila o plačilu stanovanjskih stroškov, ki sta jih dolžna sproti poravnavati.
Upnikova zamuda nima učinka na obstoj same obveznosti dolžnika, temveč so njene posledice zgolj v prenehanju dolžniške zamude, na upnika preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari in prenehajo teči obresti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršitev pravnomočne sodbe - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - ugovor dolžnika - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - slab socialni položaj dolžnika
Dolžnik bi moral glede na navedeno vse ugovore v zvezi z zastaranjem terjatve, ugotavljanjem materialne resnice in vročanjem pisanj na naslov dolžnikovega stalnega prebivališča in ne na naslov njegovega dejanskega prebivališča uveljavljati v pravnomočno končanem pravdnem postopku, katerega sodba predstavlja izvršilni naslov v predmetnem izvršilnem postopku. Ker tega ni storil, so njegove ugovorne navedbe v izvršilnem postopku neutemeljene zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navedel razlogov iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo (npr. da je že v celoti ali deloma poravnal svoj dolg).
Z ozirom na to, da tožeča stranka obstoj objektivne predpostavke izpodbijanja v predmetnem postopku ne izkazuje s sklicevanjem na izpodbojno domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, temveč jo utemeljuje z neposredno uporabo prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP, sodišču prve stopnje dejanskih okoliščin iz drugega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni bilo potrebno ugotavljati ter o vprašanju sočasnosti vzajemnih izpolnitev, medtem, ko je na podlagi pravočasno ponujenega procesnega gradiva pravdnih stranka obstoj objektivnega pogoja izpodbijanja ob neposredni uporabi določbe iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju, ni bilo dolžno razpravljati.
Za redno poslovanje družbe nujna plačila sicer določa drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP, vendar je glede na zakonsko dikcijo, da so to »zlasti plačila,« potrebno sklepati, da v 1. do 4. točki tega odstavka izrecno opredeljena plačila terjatev ne predstavljajo zaključenega seznama nujnih plačil insolventnega dolžnika.
Ob nespornem dejstvu, da od plač toženih strank obračunani davki in prispevki niso bili poravnani, je mogoče zaključiti le, da so v izreku izpodbijane sodbe zajete asignacijske pogodbe izpodbojne.
umik predloga za izvršbo – stroški izvršitelja – potrebnost stroškov
V primeru, če upnik predlog za izvršbo umakne v celoti, lahko sodišče odmeri priglašene izvršilne stroške le, če upnik istočasno z umikom predloga še vedno vztraja pri povrnitvi izvršilnih stroškov, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
neupravičena pridobitev – zastaranje – sodba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom
V primeru, da odgovorna oseba izplača premoženjsko škodo na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavljena, ima pravico terjati od oškodovanca izplačano odškodnino.
V konkretnem primeru vročilnica o vročitvi plačilnega naloga ni sestavljena tako, da bi bilo na njeni podlagi mogoče nedvomno ugotoviti pravilnost vročitve plačilnega naloga, ki ga je v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ naslovniku treba vročiti osebno po pravilih iz navedene določbe.
nesreča pri delu – padec odžagane veje črnega trna – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost – ukrepi za zagotavljanje varnosti – delo z motorno žago – nevarna dejavnost – vzročna zveza
Delo z motorno žago je nevarna dejavnost, vendar do poškodbe tožnika ni prišlo z žago, pač pa je odžagana veja črnega gloga padla na njegovo nogo, pri tem pa se je eden od trnov skozi zaščitne hlače zapičil v njegovo nogo in ga poškodoval. Ker torej poškodba ni nastala v posledici ravnanja z motorno žago, tožena stranka ni (zgolj zato, ker je dala žago tožniku, da opravi delo sečnje vej ob cesti) odgovorna za nastalo škodo.
DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064692
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. OZ člen 557, 561, 561/3.
prekinitev zapuščinske obravnave – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedni delež – prikrajšanje nujnega dednega deleža – razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 557. členu OZ je odplačna pogodba. Zgrešeno je prepričanje pritožnikov, da ima „pravno veljavo darila“. Lahko pa pogodba o dosmrtnem preživljanju v konkretnem primeru prikriva darilno pogodbo. Pritožnikoma zato ni mogoče odrekati pravice, da zahtevata vrnitev domnevnega darila v zapuščino zaradi prikrajšanja svojega nujnega dednega deleža. Prav tako jima po 3. odstavku 561. člena OZ kot pravnima naslednikoma zapustnika pripada pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ... in posledično vrnitev zapustnikovega premoženja, ki je bilo predmet te pogodbe, v zapuščino.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082563
ZOZP člen 2a, 7, 15. OZ člen 186.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - splošni zavarovalni pogoji
Toženka, ki je bila lastnica vozila, a ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic, če ji sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov.
zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku – nedopusten predmet – zloraba prava
Prepoved uveljavljanja ničnosti pogodbe iz 342. člena ZFPPIPP se po logičnem razumevanju lahko nanaša zgolj na situacijo, če je predmet pogodbe stvar, katere prodajo je sodišče, ki vodi stečajni postopek, dovolilo. V nasprotju z duhom in namenom te zakonske prepovedi ter tudi v nasprotju z moralnimi načeli bi bilo stališče, da zahtevek za uveljavitev (delne) ničnosti prodajne pogodbe po 342. členu ZFPPIPP ne bi bil dovoljen v primeru, ko bi bila predmet prodajne pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku, stvar, katere prodaje stečajno sodišče ni dovolilo in ki tudi ni bila predmet prodaje na javni dražbi. Takšna prodajna pogodba je nična zaradi nedopustnega predmeta.