zaključek stečajnega postopka nad toženo stranko - pravno nasledstvo - pravni interes za pritožbo - tiha družba
V taki procesni situaciji, ko je nad prvotoženo stranko zaključen stečajni postopek, ta nima pravnega naslednika, zato bi bilo potrebno tožbo zoper njo zavreči.
Ne obstajajo pogoji za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika prvotoženo stranko, saj tožeča stranka v stečajnem postopku nad stranko ni priglasila svojih terjatev in torej ni imela statusa upnika stečajnega dolžnika, prav tako pa ni bila družbenica te pravne osebe. Tihi družbenik nosilca tihe družbe, nima položaja družbenika nosilca tihe družbe in nima korporacijskih pravic v korporacijskem razmerju nosilca tihe družbe ter izročitev predmeta premoženjskega vložka nima pomena vplačila vložka v podjetje nosilca tihe družbe.
Tožeča stranka nima upravičenja predlagati stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem stečajne dolžnice prve tožene stranke, pritožbeni uspeh ne more izboljšati njenega položaja v postopku.
Potrdilo izvajalca poštnih storitev o priporočeni oddaji poštne pošiljke, ki ima značaj javne listine, dokazuje, da je pošiljatelj na dan, naveden na potrdilu, oddal priporočeno na pošto na naslovnika naslovljeno pošiljko.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pravni interes predlaganega stranskega intervenienta za stransko intervencijo ni podan. Podan bi bil, če bi v primeru, da bi se ugotovila odgovornost tožene stranke in bi tožeča stranka z zahtevkom iz naslova izgubljenega dobička uspela, tožena stranka lahko povračilo plačanega zneska zahtevala od pritožnika, kar pa je v konkretnem primeru izključeno. Glede na ugotovljeno izključitev vtoževane oblike škode ne drži, da naj bi bilo irelevantno, kakšna oblika škode je predmet spora.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060803
ZDDV-1 člen 3. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Predmet obdavčitve po ZZDV-1 so le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Ker plačilo zaradi neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti z dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu ZZDV-1, tožeča stranka od vtoževanega zneska nadomestila avtorskega honorarja ne more zahtevati še plačila DDV.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082560
ZPP člen 200, 200/3. ZOZP člen 7. OZ člen 149, 171, 171/1.
prometna nesreča - sopotnik v vozilu - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - obseg škode - izvedensko mnenje - pravnorelevantna vzročna zveza - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - stranska intervencija - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravovarstveni interes - dokazovanje z izvedencem
Ločiti je treba vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in škodnim dogodkom, od vzročne zveze med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je posledica tega dogodka. Tožnik ni bil voznik in zato ni mogel ničesar prispevati k nastanku škodnega dogodka. Je pa tožnik (zaradi pristanka na vožnjo z opitim voznikom in zaradi neuporabe varnostnega pasu) najbrž bistveno prispeval k obsegu svoje škode.
Sodišče prve stopnje je zanemarilo vprašanje vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in tožnikovimi poškodbami. Izvedenci medicinske stroke niso podali svojega izvida in mnenja o tistih poškodbah in njihovih posledicah, ki bi jih varnostni pas lahko preprečil, oziroma o tistih poškodbah in posledicah, ki bi nastale, tudi če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Dokler ni jasno, v kakšnem obsegu toženka odgovarja za obravnavano škodo, ni mogoče razpravljati o višini odškodnine.
Toženka bo s pravnomočno sodbo v tej pravdi znova pridobila možnost uveljavljati (nov) regresni zahtevek zoper svojega zavarovanca. Če bo toženka obsojena na plačilo dodatne odškodnine tožniku, bo to dejstvo vplivalo tudi na pravni položaj stranskega intervenienta, ki ima zato interes, da se v tej pravdi razčistijo vsi ugovori, ki vplivajo na obseg toženkine odgovornosti in višino odškodnine.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083112
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 132. ZVŠ člen 66.
pravice in dolžnosti staršev – razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – preživljanje polnoletnega otroka – redno šolanje – pritožbene novote – otrokovo delo prek študentskega servisa
Oče neutemeljeno zahteva ukinitev preživninske obveznosti za študijsko leto, ko se je njegova polnoletna hči ponovno vpisala v prvi letnik iste fakultete. Toženka je izkazala utemeljene razloge, da letnika prvo leto ni uspešno zaključila zaradi utemeljenih razlogov (poteka sodnega spora z očetom, ki jo je čustveno izčrpaval). Poleg tega je ponavljanje letnika možnost, ki jo študentu v okviru rednega študija nudi zakon, v letu, ko je ponavljala, pa je toženka opravila vse izpite, potrebne za vpis v naslednji letnik, ter s tem pokazala resen odnos do študija, zato očetov zahtevek za ukinitev preživnine za to leto ne more biti utemeljen.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - neposredno izvršljiv notarski zapis - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - desetletni zastaralni rok
Zastaralni rok za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa znaša 10 let ob analogni uporabi 1. odstavka 356. člena OZ.
odškodninska odgovornost starša za otroka - kriva ovadba otroka - več kot 14 let - protipravno ravnanje - škodljivo dejstvo
Tožniku ni uspelo dokazati škodljivega dejstva oziroma protipravnega ravnanja, ki ga je očital toženki: napeljevanja hčerke k podaji krive ovadbe zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Za hčerkino ravnanje glede na ugotovitve o hčerkini starosti (več kot 14 let ob podajanju prijave) toženka kot mati ne odgovarja več. Mladoletnik je z dopolnjenimi 14 leti že sam odgovoren za svoja ravnanja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081032
ZZVZZ člen 28, 29. ZDR-1 člen 137. ZPP člen 214.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj – plačilo prispevkov s strani delodajalca – zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj – dokazno breme delodajalca – ugovori Zavoda za zdravstveno zavarovanje – domneva priznanja nezanikanih dejstev
V trenutku, ko se vzpostavi delovno razmerje za nazaj po sodbi, mora delodajalec vplačati tudi zaostale plače v višini bruto plače oziroma v višini nadomestil plač za čas bolniškega staleža. Od tako dobljenih bruto nadomestil pa plača in odvede prispevke in davke ter tožniku izplača neto nadomestilo plače. Vendar mora pred tem še odšteti nadomestila, ki jih je tožnik prejel iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti oziroma iz naslova zdravstvenega zavarovanja od zavoda za zaposlovanje za sporni čas. To pomeni, da ko delodajalec vzpostavi pravice in obveznosti iz delovnega razmerja za nazaj, vplača prispevke za toženo stranko. Tako se izkaže, da za sporno obdobje, ko je bilo vzpostavljeno delovno razmerje, tudi delodajalec pridobi (za nazaj) pravico zahtevati povračilo nadomestil za čas bolniške odsotnosti tožene stranke. Dokazati pa mora, da je že izplačal svojemu delavcu nadomestilo po 137. členu ZDR-1 in da obstajajo razlogi za bolniški stalež v tem času.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060815
ZPFOPIZ člen 8, 9, 15. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15. ZPP člen 274.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – oblikovanje komisije – procesna predpostavka
Ni mogoče slediti stališču, da je iz 1. odstavka 8. člena ZPFOPIZ razvidno, da je toženka dolžna kriti pravice zavarovancev le za obdobje od vključitve pa do 1. 1. 1983. To določilo govori o obdobju zavarovanja zgolj v zvezi z opredelitvijo, za katere zavarovance je toženka tožniku dolžna povračilo. Povračilo je po višini s to določbo omejeno zgolj z minimalno pokojnino, ne pa na drug način.
Predhodni postopek pred komisijo oziroma ustanovitev komisije ni procesna predpostavka za vložitev tožbe.
stroški postopka – uspeh po temelju – uspeh po višini - odškodnina
Če v pravdi za plačilo odškodnine ni sporen temelj tožbenega zahtevka, se uspeh strank v pravdi ugotavlja le glede po višini zahtevka (2. odstavek 154. člena ZPP).
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082563
ZOZP člen 2a, 7, 15. OZ člen 186.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - splošni zavarovalni pogoji
Toženka, ki je bila lastnica vozila, a ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic, če ji sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov.
nerazumljiva tožba – očitna pisna pomota – materialno procesno vodstvo – asignacija – kritno razmerje
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe o očitni pisni pomoti pri označbi tožene stranke v 2. točki tožbenega predloga in ugotavlja, da je bila tožba glede na uvodoma navedeno toženo stranko, tožbeno trditveno podlago in vsebino tožbenega predloga tako nejasna in nerazumljiva, da je terjala odziv sodišča že ob predhodnem preizkusu tožbe s pozivom tožeči stranki, da naj jo dopolni.
Za veljavnost asignacije kritno razmerje med asignantom in asignatarjem ni potrebno.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova korist - stiki med starši in otroki
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, da se ji mladoletna otroka začasno (do pravnomočne odločitve v tej zadevi) dodelita v vzgojo in varstvo, očetu pa se določijo stiki in se mu naloži plačilo preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo odločbo Ustavnega sodišča, v kateri je to poudarilo, da imajo začasne odredbe velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. To ne pomeni, da take začasne odredbe, kot je predlagana, ni mogoče izdati in da sodišče a priori ni naklonjeno izdajanju tovrstnih začasnih odredb, mora pa predlagatelj, če želi s predlogom uspeti, verjetno izkazati nujnost izdaje take začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. Tega tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala.
Stiki staršev z otrokoma so po volji staršev dve leti in pol potekali tako, da sta otroka izmenično preživljala po en teden skupaj pri enem od staršev. Tudi ob vložitvi tožbe tožnica ni videla razlogov, da bi se ta režim spremenil takoj in se mu je uprla šele s predlogom za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da sta bila otroka skoraj tri leta podvržena enakemu načinu izvrševanja stikov – teden pri mami in teden pri očetu. Otroka sta rojena leta 2008, kar pomeni, da sta bila maja 2012 (ob razpadu življenjske skupnosti njunih staršev) stara tri leta in pol, nadaljnja tri leta (kar je polovico njunega življenja) pa sta preživela tako, da sta bila teden dni pri očetu teden dni pri mami. Ob tako dolgotrajnem načinu takega izvrševanja stikov se zastavlja vprašanje, ali ga je sploh še možno (s končno odločbo v tem postopku) spremeniti, ne da bi se s tem poseglo v koristi otrok. Na to vprašanje bo moral odgovoriti izvedenec.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0058630
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/1, 142/2, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - osebna vročitev - nepravilna vročitev - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
izpodbojna tožba – oklic o začetku stečajnega postopka – povračilni zahtevek po ZFPPIPP – zavrženje tožbe
277. člen ZFPPIPP določa, da je treba izpodbojno tožbo vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, hkrati (oziroma v istem roku) je treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek po ZFPPIPP. Ta je torej, kadar nastane, obvezna sestavina izpodbojne tožbe (glej 3. odstavek 277. člena ZFPPIPP).
V roku šestih mesecev je tožeča stranka vložila tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po splošnih obligacijskih predpisih in ne v skladu s pravili ZFPPIPP, povračilnega zahtevka po ZFPPIPP v roku šestih mesecev sploh ni postavila in je zavrženje tožbe utemeljeno že iz tega razloga.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – neme degenerativne spremembe – vzročna zveza
Predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost) že pred škodnim dogodkom.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – status zaposlene osebe
Zmotno je stališče dolžnika, da mu status zaposlenega, v primerjavi s statusom za delo sposobnih nezaposlenih dolžnikov, daje podlago za krajšo preizkusno obdobje.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083719
ZD člen 103, 210, 224. OZ člen 87, 204, 336, 336/1. ZPP člen 8.
dedna pogodba – neveljavnost dedne pogodbe – ničnost – posledice ničnosti – kondikcijski zahtevek – prosta presoja dokazov – dokazovanje – povračilo plačanih obrokov za odkup stanovanja – zastaranje terjatve – odložni pogoj – začetek teka zastaralnega roka
V pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, teče zastaralni rok od trenutka uresničitve pogoja. Tako je zmotno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da se je zastaralni rok iztekel pet let po zadnjem plačilu obroka za odkup stanovanja v letu 1997. Ker je bila izpolnitev (čeprav nične) obveznosti dogovora odložena do trenutka smrti zapustnice, ko bi tožnica pridobila v last sporno stanovanje, je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje o zastaranju terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083141
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 386.
nedenarni zahtevek – odpoved najemne pogodbe – izpraznitev nepremičnine – prekinitev postopka – pravne posledice začetka stečajnega postopka – postopek osebnega stečaja – procesna sposobnost – poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju
Nedenarni zahtevek na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev in izročitev nepremičnine na obseg stečajne mase ne vpliva, tožena stranka glede tega zahtevka tudi ni izgubila poslovne sposobnosti, niti ni ta omejena. V tej zadevi ima torej toženka, ne glede na začet postopek osebnega stečaja, popolno procesno sposobnost in stečajni upravitelj nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka tako, glede na obrazloženo, nima vpliva na tek tega pravdnega postopka, zato razlogov za prekinitev postopka ni.