motenje posesti – predčasna sklenitev glavne obravnave – pravica do izjave – upoštevanje dokazov pridobljenih po končani glavni obravnavi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se obravnavanju naknadno vloženih dokazov niso odpovedali. Ni dovolj, da jih je sodišče pritožniku vročilo, saj velja načelo, da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi, stranki pa mora biti dana možnost, da v dokaznem postopku sodeluje in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ker ni šlo za popolnoma nerelevantne dokaze, je sodišče s tem, ko je predčasno sklenilo glavno obravnavo brez izrecnega soglasja pravdnih strank, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
omejena poslovna sposobnost pogodbene stranke - veljavna sklenitev naročniške pogodbe - ničnost pogodbe - pravne posledice nične pogodbe - zakonska ureditev - pravna teorija - obogatitevno načelo - materialnoprocesno vodstvo
Za sklenitev veljavne pogodbe mora pogodbenik imeti poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe. Če slednje nima, je takšna pogodba nična. Zakon ničnosti pogodb, ki so jih sklenile poslovno nesposobne osebe, posebej ne ureja. Ni nepomembno, da je predhodno veljavni ZOR v 114. členu posebej določal, da v primeru razveljavitve pogodbe zaradi omejene poslovne sposobnosti enega pogodbenika, lahko sopogodbenik zahteva zgolj vrnitev tistega dela izpolnitve, ki je v premoženju poslovno omejeno sposobne osebe ali je bil uporabljen v njeno korist. Posebej je torej uzakonil obogatitveni princip, po katerem mora takšna oseba vrniti le tisto, za kar je bila obogatena. S tem je bilo uveljavljeno načelo pravičnosti, ki onemogoča, da bi se drugi okoristili zaradi sklenitve pogodbe s poslovno nesposobno osebo, zato pravna teorija obogatitveni princip sprejema kot temeljni princip pri urejanju razmerij nične pogodbe.
zaključek stečajnega postopka nad toženo stranko - pravno nasledstvo - pravni interes za pritožbo - tiha družba
V taki procesni situaciji, ko je nad prvotoženo stranko zaključen stečajni postopek, ta nima pravnega naslednika, zato bi bilo potrebno tožbo zoper njo zavreči.
Ne obstajajo pogoji za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika prvotoženo stranko, saj tožeča stranka v stečajnem postopku nad stranko ni priglasila svojih terjatev in torej ni imela statusa upnika stečajnega dolžnika, prav tako pa ni bila družbenica te pravne osebe. Tihi družbenik nosilca tihe družbe, nima položaja družbenika nosilca tihe družbe in nima korporacijskih pravic v korporacijskem razmerju nosilca tihe družbe ter izročitev predmeta premoženjskega vložka nima pomena vplačila vložka v podjetje nosilca tihe družbe.
Tožeča stranka nima upravičenja predlagati stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem stečajne dolžnice prve tožene stranke, pritožbeni uspeh ne more izboljšati njenega položaja v postopku.
sodno varstvo posesti – motenje posesti – posest pravice razgleda – negativna služnost – posest pravice – dejanska oblast nad stvarjo
Ker po SPZ ni več mogoča posest pravic, tožbeni zahtevek za posestno varstvo tožnikov, ki sta zatrjevala posest pravice do razgleda, kar predstavlja negativno služnost, ki od tožencev terja opustitev določenih ravnanj, ni utemeljen.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082563
ZOZP člen 2a, 7, 15. OZ člen 186.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - splošni zavarovalni pogoji
Toženka, ki je bila lastnica vozila, a ni bila voznica, ni izgubila zavarovalnih pravic, če ji sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov.
ZIZ člen 43, 46, 46/4, 67. ZPP člen 154, 155, 156, 158, 188, 411.
stroški postopka - postopek izvršbe - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - umik predloga za izvršbo po rubežu - sklep o ustavitvi izvršbe - poplačilo upnikove terjatve - umik tožbe - pripoznava zahtevka - povod za tožbo - prisilna izpolnitev zahtevka - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe – zakrivljenost ravnanja - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - načelo krivde - dopolnilni kriterij
Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, to je na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj. Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa o končanju postopka ne predvideva. Zato upniku (tožnici) ni bilo potrebno umikati predloga, saj je bilo plačilo njegove terjatve posledica izvršitve sklepa o izvršbi.
Pri umiku tožbe res ni relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, temveč je za odločitev o stroških bistveno ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Če namreč toženka izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zaradi česar mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dala povoda za tožbo. Vendar v primeru, ko tožnica umakne tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek prisilno izpolnjen kljub temu, da se mu je toženka upirala, ni mogoče šteti, da ima tovrstna izpolnitev enak učinek (pripoznave), kot v primeru, ko bi toženka sama prostovoljno izpolnila zahtevek. Ker je bil torej v konkretnem primeru razlog za umik prisilna izpolnitev zahtevka (in ne prostovoljna izpolnitev s strani toženke same), ki mu je toženka tekom celotnega postopka ugovarjala, je o povrnitvi stroškov potrebno odločiti ob uporabi 154. in 155. člena ZPP.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Tudi neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala toženka tožnici povrniti stroške po krivdnem načelu.
Ob tem, ko je po podatkih zemljiške knjige zapustnik še vedno vpisan kot lastnik spornih nepremičnin in da spornih nepremičnin ni izročil stvarnemu predniku pritožnikov brezpogojno temveč je lastništvo prepustil s pogojem nudenjem preužitka, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pot pravde pritožnika, ki bosta morala v pravdi dokazovati, da je njun pravni prednik izpolnjeval preužitkarske pravice in da je zaradi tega lastninska pravica prešla na njiju.
izračun nujnega deleža – vračunanje daril v dedni delež – nedoločen zahtevek – stroški parcelacije
Stroški parcelacije zapustnikovih nepremičnin (za potrebe delitve med dediče) se pri izračunu vrednosti zapuščine in nujnega deleža v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZD ne upoštevajo, saj ne spadajo med stroške za popis in ocenitev zapuščine.
Pritožnik torej kljub izrecnem opozorilu sodišču ni omogočil, da bi lahko upoštevalo zatrjevano darilo, saj ni navedel, kakšno naj bi sploh to bilo. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko takšne zahteve ni upoštevalo.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - pravilna označba dolžnika
Upnik je tako v predlogu za izvršbo, kot tudi v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot dolžnika navajal družbo N. d. d., zato s pritožbenimi navedbami, da predloga za izvršbo ni vložil zoper družbo N. d. d., temveč zoper družbo N. I. d. d. upnik dejansko spreminja označbo dolžnika na tak način, da bi šlo za spremembo identitete dolžnika in ne zgolj za drugačno označbo osebe, kar pa je nedopustno.
identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku – obstoj kaznivega dejanja – obstoj kazenske odgovornosti storilca – povrnitev nepremoženjske škode – udarec s pestjo v glavo – pretep – strah
Če pravdno sodišče odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno s pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku, je skladno s 14. členom ZPP vezano na ugotovitve kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003043
OZ člen 247.
najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost
Med pravdnima strankama ni sporno (niti ni sporno v pritožbi), sploh pa gre, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje, za splošno znano dejstvo: do odprtja nakupovalnega centra, kjer se nahaja predmet najema, ni prišlo. Ker sta pogodbeni stranki predajo predmeta najema vezali na izpolnitev tega pogoja (šele ob njegovi izpolnitvi pa nanj, v primeru zamude/kršitve roka, dolžnost plačila pogodbene kazni), je tožbeni zahtevek neutemeljen. Pogodbena določila ne dajejo nikakršne opore za sklep, da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za primer, da tožena stranka nakupovalnega centra ne bi zgradila ali odprla, temveč je dogovorjena izključno za primer zamude pri predaji predmeta najema, kar pa je vezano na izpolnitev pogoja, ki se (še) ni uresničil.
ZASP člen 146, 147. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 76, 76/1.
kršitev avtorske pravice – neupravičena uporaba glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV
V skladu s 1. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 mora DDV plačati davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo nabavo blaga ali storitev.
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku, na katerega se pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, v 4. členu tudi sklicuje. Vendar pa tarifa ne predpisuje obveznosti plačila DDV, kar pomeni, da višjega zneska, kot je določen v tarifi, tožeča stranka toženi stranki, ob tem da prenos davčnega bremena na toženo stranko ni izkazan, ne more zaračunati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082508
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 73, 80. ZTVP-1 člen 73, 75, 134.
konkretizirano uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka - protispisnost - pooblastilo - pogodba o prodaji oziroma nakupu vrednostnih papirjev - pogodba o borznem posredovanju - vsebina pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pravni učinki pogodbe - odobritev naročila ali poslov - pooblastilo po zaposlitvi - plačilo provizije - protipravno ravnanje - neskrbno ravnanje - vzročna zveza - odgovornost borzno posredniške hiše - izvajanje nadzora - odškodninska odgovornost
Protispisnost je podana le v primeru, če sodišče napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano v listini, ne pa v primeru, če je ugotovitev, kaj sta se pogodbeni stranki dogovorili (čeprav je v listini drugačen zapis), posledica dokazne ocene.
Pogodbo o borznem posredovanju je za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena. Zgolj zaposlitev v podjetju X, upoštevajoč kakšno delovno mesto je zasedala, ji takšnega upravičenja ni dajala. Ni bilo zatrjevano, da bi bila sama zakonita zastopnica podjetja X. Vendar pa ugotovitev, da je Pogodbo o borznem posredovanju za prvo toženko podpisala oseba, ki za to ni bila pooblaščena, še ne pomeni, da je prva toženka, ki svoji vezanosti na pogodbo ni nasprotovala in jo je izvajala, ravnala protipravno. Možnost, da neupravičeno zastopani pogodbo, ki jo je sklenil nekdo kot njegov pooblaščenec brez njegovega pooblastila, naknadno odobri, zakon celo izrecno predvideva.
Tožnica je družbo pooblastila za upravljanje z njenim premoženjem in ne zgolj za oddajo posameznih naročil.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pravni interes predlaganega stranskega intervenienta za stransko intervencijo ni podan. Podan bi bil, če bi v primeru, da bi se ugotovila odgovornost tožene stranke in bi tožeča stranka z zahtevkom iz naslova izgubljenega dobička uspela, tožena stranka lahko povračilo plačanega zneska zahtevala od pritožnika, kar pa je v konkretnem primeru izključeno. Glede na ugotovljeno izključitev vtoževane oblike škode ne drži, da naj bi bilo irelevantno, kakšna oblika škode je predmet spora.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083719
ZD člen 103, 210, 224. OZ člen 87, 204, 336, 336/1. ZPP člen 8.
dedna pogodba – neveljavnost dedne pogodbe – ničnost – posledice ničnosti – kondikcijski zahtevek – prosta presoja dokazov – dokazovanje – povračilo plačanih obrokov za odkup stanovanja – zastaranje terjatve – odložni pogoj – začetek teka zastaralnega roka
V pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, teče zastaralni rok od trenutka uresničitve pogoja. Tako je zmotno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da se je zastaralni rok iztekel pet let po zadnjem plačilu obroka za odkup stanovanja v letu 1997. Ker je bila izpolnitev (čeprav nične) obveznosti dogovora odložena do trenutka smrti zapustnice, ko bi tožnica pridobila v last sporno stanovanje, je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje o zastaranju terjatve.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršitev pravnomočne sodbe - načelo formalne legalitete - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - ugovor dolžnika - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - slab socialni položaj dolžnika
Dolžnik bi moral glede na navedeno vse ugovore v zvezi z zastaranjem terjatve, ugotavljanjem materialne resnice in vročanjem pisanj na naslov dolžnikovega stalnega prebivališča in ne na naslov njegovega dejanskega prebivališča uveljavljati v pravnomočno končanem pravdnem postopku, katerega sodba predstavlja izvršilni naslov v predmetnem izvršilnem postopku. Ker tega ni storil, so njegove ugovorne navedbe v izvršilnem postopku neutemeljene zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navedel razlogov iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo (npr. da je že v celoti ali deloma poravnal svoj dolg).
Z ozirom na to, da tožeča stranka obstoj objektivne predpostavke izpodbijanja v predmetnem postopku ne izkazuje s sklicevanjem na izpodbojno domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, temveč jo utemeljuje z neposredno uporabo prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP, sodišču prve stopnje dejanskih okoliščin iz drugega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni bilo potrebno ugotavljati ter o vprašanju sočasnosti vzajemnih izpolnitev, medtem, ko je na podlagi pravočasno ponujenega procesnega gradiva pravdnih stranka obstoj objektivnega pogoja izpodbijanja ob neposredni uporabi določbe iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju, ni bilo dolžno razpravljati.
Za redno poslovanje družbe nujna plačila sicer določa drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP, vendar je glede na zakonsko dikcijo, da so to »zlasti plačila,« potrebno sklepati, da v 1. do 4. točki tega odstavka izrecno opredeljena plačila terjatev ne predstavljajo zaključenega seznama nujnih plačil insolventnega dolžnika.
Ob nespornem dejstvu, da od plač toženih strank obračunani davki in prispevki niso bili poravnani, je mogoče zaključiti le, da so v izreku izpodbijane sodbe zajete asignacijske pogodbe izpodbojne.
insolventnost – domneva insolventnosti – zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov – zamuda z izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja – procesno upravičenje predlagati začetek stečajnega postopka – prevzem terjatve – učinkovanje prisilne poravnave – zavarovane terjatve – ločitvena pravica
Dolžnik prihaja sam s seboj v nasprotje, ko po eni strani trdi, da predlagatelj nima procesnega upravičenja in da dolžnik ni insolventen, ker bi bila ta pogoja izpolnjena šele, če bi bilo zastavljeno premoženje prodano in bi s tem zapadla terjatev predlagatelja, na drugi strani pa je nesporno, da je premičnine, ki so bile zastavljene za plačilo terjatve upnika, prodal sam dolžnik, kar navaja tudi v svoji pritožbi, vendar iz te prodaje zastavljenega premoženja ločitvenega upnika-predlagatelja ni poplačal. Ne more se eksulpirati s tem, da kupnine iz tega naslova še ni prejel.
pravna oseba - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
V skladu s citiranim 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).
Glede na takšne zakonske zahteve je tudi po presoji pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti predloga tožeče stranke pravilno. Ne gre slediti naziranju pritožbe, da bi moralo kljub določenemu dodatnemu pogoju sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke obravnavati vsebinsko. Dejstvo je, da prav citirani pogoj onemogoča vsebinsko obravnavo predloga oz. predstavlja procesno predpostavko za odločanje o njem. Predlog vsebinske obravnave je namreč zgolj presoja premoženjskih okoliščin na strani predlagatelja, ki naj bi mu onemogočale plačilo celotne takse, do te pa lahko v primeru pravnih oseb pride zgolj, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje vloge, v zvezi s katero je nastala taksna obveznost. Pritožba sicer nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v posledici dovoljenega obročnega plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, plačilo le-te več ni procesna predpostavka za njeno obravnavo, vendar povsem pavšalno oz. brez vsakršne argumentacije, tudi sicer pa neutemeljeno. Pritožba zoper sodbo, glede katere je bilo tožeči stranki dovoljeno obročno plačilo sodne takse, namreč več ne more biti zavržena zaradi morebitnega neplačila preostalih obrokov sodne takse.
nerazumljiva tožba – očitna pisna pomota – materialno procesno vodstvo – asignacija – kritno razmerje
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene navedbe o očitni pisni pomoti pri označbi tožene stranke v 2. točki tožbenega predloga in ugotavlja, da je bila tožba glede na uvodoma navedeno toženo stranko, tožbeno trditveno podlago in vsebino tožbenega predloga tako nejasna in nerazumljiva, da je terjala odziv sodišča že ob predhodnem preizkusu tožbe s pozivom tožeči stranki, da naj jo dopolni.
Za veljavnost asignacije kritno razmerje med asignantom in asignatarjem ni potrebno.