preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – načelo sorazmernosti – pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov – stroški postopka
Primarni cilj pri določitvi vrste in trajanja ukrepov iz ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera treba oceniti, s katerimi ukrepi bo mogoče učinkovito doseči zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja in hkrati koliko časa so izrečeni ukrepi nujno potrebni za zaščito žrtve. Ker se z ukrepi posega tudi v pravice povzročitelja nasilja, je treba pri določitvi vrste in trajanja ukrepov upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - pravilna označba dolžnika
Upnik je tako v predlogu za izvršbo, kot tudi v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot dolžnika navajal družbo N. d. d., zato s pritožbenimi navedbami, da predloga za izvršbo ni vložil zoper družbo N. d. d., temveč zoper družbo N. I. d. d. upnik dejansko spreminja označbo dolžnika na tak način, da bi šlo za spremembo identitete dolžnika in ne zgolj za drugačno označbo osebe, kar pa je nedopustno.
identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku – obstoj kaznivega dejanja – obstoj kazenske odgovornosti storilca – povrnitev nepremoženjske škode – udarec s pestjo v glavo – pretep – strah
Če pravdno sodišče odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno s pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku, je skladno s 14. členom ZPP vezano na ugotovitve kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi - vsebina začasne odredbe - popolno sredstvo zavarovanja - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - AJPES
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni navedel popolnega sredstva zavarovanja, ne drži. Prepoved odsvojitve in obremenitve poslovnega deleža je bila z njegove strani predlagana tako v zvezi z zavarovanjem nedenarnega kot tudi denarnega zahtevka. V zvezi z njo je bil postavljen en predlog, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – zavarovanje pred odgovornostjo – delavec – tretji – zavarovanje odgovornosti izvajalca gradbenih del – naročnik – glavni izvajalec gradbenih del – razlaga pogodbe – jasno pogodbeno določilo
Tožnik je svoje delo preko svojega delodajalca opravljal zaradi gospodarskih interesov zavarovanca toženke. Vrhovno sodišče RS je že v več odločbah povedalo, da delavcu za škodo pri delu ni odgovoren le njegov delodajalec, temveč tudi naročnik oziroma glavni izvajalec gradbenih del, v čigar gospodarskem interesu je delavec, sicer preko svojega delodajalca, opravljal svoje delo. V konkretnem primeru je tožnik delo opravljal na višini, ki predstavlja nevarno dejavnost. Z nevarno dejavnostjo se je ukvarjal zavarovanec toženke (kot investitor gradnje). Tožnik je bil torej poškodovan pri delu, ki ga je šteti za dejavnost toženke (kot to ugotavlja tudi sodišče prve stopnje). Svoje delo je torej opravljal v gospodarskem interesu zavarovanca toženke. Zato ga, četudi kot delavca podizvajalca, ni mogoče šteti kot tretjo osebo v smislu določbe 1. točke 1. člena Splošnih pogojev, temveč za delavca v smislu 1. točke 2. člena le-teh, torej za delavca oziroma drugo osebo, ki dela za zavarovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076379
OZ člen 193, 299, 299/2. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – namembnost vrnjenih nepremičnin – določitev višine nadomestila – ugotavljanje hipotetične najemnine – ustaljena sodna praksa – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vmesna sodba – dovoljenost izrednega pravnega sredstva pri vmesni sodbi – predlog za obnovo postopka
Tudi v zvezi z zahtevki, ki se uveljavljajo na podlagi določbe 2. odstavka 72. člena ZDen, je potrebno glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti upoštevati splošno določbo 2. odstavka 299. člena OZ. Ker ti zahtevki ne predstavljajo obogatitvenih zahtevkov, kot jih ureja OZ (obstoj zavezančeve neupravičene koristi (obogatitve) namreč ni pogoj za njihov nastanek/uveljavljanje oziroma ne gre za vračanje koristi, ki jo je zavezanec neupravičeno dosegel), je zmotno pritožbeno sklicevanje na določbo 193. člena OZ; pojasnjevanje, kdaj naj bi toženka postala nedobroverna, pa brezpredmetno.
Da gre pri nadomestilu po 2. odstavku 72. člena ZDen za ugotavljanje višine (izgubljene) premoženjske koristi, ki bi jo upravičenec, če bi premoženje v upravljanje in uporabo dobil takoj ob uveljavitvi ZDen, dosegel sam, je ustaljeno stališče sodne prakse. Zato tega sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba posebej (dodatno) razlagati.
umik predloga za izvršbo – stroški izvršitelja – potrebnost stroškov
V primeru, če upnik predlog za izvršbo umakne v celoti, lahko sodišče odmeri priglašene izvršilne stroške le, če upnik istočasno z umikom predloga še vedno vztraja pri povrnitvi izvršilnih stroškov, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0075798
URS člen 23. ZIZ člen 238, 271, 273, 273/1, 273/1-1. ZPP člen 182, 182/3.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe – namen zavarovanja
Predlagano začasno odredbo mora sodišče obravnavati kot celoto – presoditi pri tem terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, s katerim naj bi se ta namen dosegel, ter ustreznost njihove medsebojne povezave – in odločiti o njeni dopustnosti. Temeljno vodilo pri presoji je prav namen zavarovanja, saj sme sodišče za zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, iz česar obenem logično izhaja, da začasne odredbe, ki namen zavarovanja presega, sodišče ne izda. Breme predlagatelja začasne odredbe torej je, da predlagano začasno odredbo utemelji ne zgolj z vidika terjatve, ki se z njo zavaruje, temveč tudi v luči namena in predlaganega obsega zavarovanja, ki opravičuje njeno izdajo.
ZZZDR člen 102, 129. ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 413.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – zmožnosti preživninskega zavezanca – porazdelitev preživninskega bremena – otroški dodatek – prispevek starih staršev
Otroški dodatek ne zmanjšuje toženčeve preživninske obveznosti. Prav tako toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje morebiten prispevek otrokovih starih staršev.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - neutemeljen odvzem prostosti - duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti
Ob upoštevanju, da je tožnik v priporu in zaporu doživel velik šok, da so pridržanost in nato pripor in zapor povzročili pri tožniku obupanost, brezmočnost, strese, travme, skrb za mamo, ki je bila 100 % invalid, in za sina, ki še ni bil star eno leto, da je bil tožnik poznan, saj je imel svoj gostinski lokal in market v kraju, kjer je živel, in da so o zadevi mediji obširno pisali, pripelje do zaključka, da je primerna in primerljiva odškodnina za duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti v višini 26.000,00 EUR, kar znaša 26 neto povprečnih plač.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – objektivni pogoj izpodbojnosti – sočasnost izpolnitve – trajno dolžniško razmerje – običajen rok izpolnitve
Pritožnik ima sicer prav, ko pravi, da je zakonodajalca pri pisanju določb o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj vodilo načelo porazdeljenosti tveganja stečaja. Vendar pa je trditveno in dokazno breme o tem, da v posameznem konkretnem primeru obstajajo okoliščine, iz katerih izhaja, da načelo porazdeljenosti tveganja stečaja ni bilo spoštovano, na tožeči stranki.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083112
URS člen 54. ZZZDR člen 123, 132. ZVŠ člen 66.
pravice in dolžnosti staršev – razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja – preživljanje polnoletnega otroka – redno šolanje – pritožbene novote – otrokovo delo prek študentskega servisa
Oče neutemeljeno zahteva ukinitev preživninske obveznosti za študijsko leto, ko se je njegova polnoletna hči ponovno vpisala v prvi letnik iste fakultete. Toženka je izkazala utemeljene razloge, da letnika prvo leto ni uspešno zaključila zaradi utemeljenih razlogov (poteka sodnega spora z očetom, ki jo je čustveno izčrpaval). Poleg tega je ponavljanje letnika možnost, ki jo študentu v okviru rednega študija nudi zakon, v letu, ko je ponavljala, pa je toženka opravila vse izpite, potrebne za vpis v naslednji letnik, ter s tem pokazala resen odnos do študija, zato očetov zahtevek za ukinitev preživnine za to leto ne more biti utemeljen.
insolventnost – domneva insolventnosti – zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov – zamuda z izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja – procesno upravičenje predlagati začetek stečajnega postopka – prevzem terjatve – učinkovanje prisilne poravnave – zavarovane terjatve – ločitvena pravica
Dolžnik prihaja sam s seboj v nasprotje, ko po eni strani trdi, da predlagatelj nima procesnega upravičenja in da dolžnik ni insolventen, ker bi bila ta pogoja izpolnjena šele, če bi bilo zastavljeno premoženje prodano in bi s tem zapadla terjatev predlagatelja, na drugi strani pa je nesporno, da je premičnine, ki so bile zastavljene za plačilo terjatve upnika, prodal sam dolžnik, kar navaja tudi v svoji pritožbi, vendar iz te prodaje zastavljenega premoženja ločitvenega upnika-predlagatelja ni poplačal. Ne more se eksulpirati s tem, da kupnine iz tega naslova še ni prejel.
zaključek stečajnega postopka nad toženo stranko - pravno nasledstvo - pravni interes za pritožbo - tiha družba
V taki procesni situaciji, ko je nad prvotoženo stranko zaključen stečajni postopek, ta nima pravnega naslednika, zato bi bilo potrebno tožbo zoper njo zavreči.
Ne obstajajo pogoji za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika prvotoženo stranko, saj tožeča stranka v stečajnem postopku nad stranko ni priglasila svojih terjatev in torej ni imela statusa upnika stečajnega dolžnika, prav tako pa ni bila družbenica te pravne osebe. Tihi družbenik nosilca tihe družbe, nima položaja družbenika nosilca tihe družbe in nima korporacijskih pravic v korporacijskem razmerju nosilca tihe družbe ter izročitev predmeta premoženjskega vložka nima pomena vplačila vložka v podjetje nosilca tihe družbe.
Tožeča stranka nima upravičenja predlagati stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem stečajne dolžnice prve tožene stranke, pritožbeni uspeh ne more izboljšati njenega položaja v postopku.
odškodninska odgovornost starša za otroka - kriva ovadba otroka - več kot 14 let - protipravno ravnanje - škodljivo dejstvo
Tožniku ni uspelo dokazati škodljivega dejstva oziroma protipravnega ravnanja, ki ga je očital toženki: napeljevanja hčerke k podaji krive ovadbe zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Za hčerkino ravnanje glede na ugotovitve o hčerkini starosti (več kot 14 let ob podajanju prijave) toženka kot mati ne odgovarja več. Mladoletnik je z dopolnjenimi 14 leti že sam odgovoren za svoja ravnanja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - neposredno izvršljiv notarski zapis - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - desetletni zastaralni rok
Zastaralni rok za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa znaša 10 let ob analogni uporabi 1. odstavka 356. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082560
ZPP člen 200, 200/3. ZOZP člen 7. OZ člen 149, 171, 171/1.
prometna nesreča - sopotnik v vozilu - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - obseg škode - izvedensko mnenje - pravnorelevantna vzročna zveza - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - stranska intervencija - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravovarstveni interes - dokazovanje z izvedencem
Ločiti je treba vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in škodnim dogodkom, od vzročne zveze med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je posledica tega dogodka. Tožnik ni bil voznik in zato ni mogel ničesar prispevati k nastanku škodnega dogodka. Je pa tožnik (zaradi pristanka na vožnjo z opitim voznikom in zaradi neuporabe varnostnega pasu) najbrž bistveno prispeval k obsegu svoje škode.
Sodišče prve stopnje je zanemarilo vprašanje vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in tožnikovimi poškodbami. Izvedenci medicinske stroke niso podali svojega izvida in mnenja o tistih poškodbah in njihovih posledicah, ki bi jih varnostni pas lahko preprečil, oziroma o tistih poškodbah in posledicah, ki bi nastale, tudi če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Dokler ni jasno, v kakšnem obsegu toženka odgovarja za obravnavano škodo, ni mogoče razpravljati o višini odškodnine.
Toženka bo s pravnomočno sodbo v tej pravdi znova pridobila možnost uveljavljati (nov) regresni zahtevek zoper svojega zavarovanca. Če bo toženka obsojena na plačilo dodatne odškodnine tožniku, bo to dejstvo vplivalo tudi na pravni položaj stranskega intervenienta, ki ima zato interes, da se v tej pravdi razčistijo vsi ugovori, ki vplivajo na obseg toženkine odgovornosti in višino odškodnine.
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi, da premoženje, glede katerega pritožnik predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ni premoženje zapustnice.
ZFPPIPP člen 152, 152/1, 221b, 221b/1, 221b/2, 237a, 237a/2, 237a/3, 237a/5, 238, 238/1, 238/1-1. ZPP člen 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.