prisilna poravnava – postopek poenostavljene prisilne poravnave – začetek postopka – vsebinski preizkus predloga za začetek postopka – odpoved kreditne pogodbe – trajnejša nelikvidnost
V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne zahteva revidiranje poročila o dolžnikovem finančnem položaju.
Upnik ne more poenostavljati pogodbenih razmerij, ki jih ima dolžnik pri sklenjenem kratkoročno danem posojilu, ki bi ga po upnikovem mnenju lahko z dezinvestiranjem oziroma odpoklicem spremenil v takojšnja denarna sredstva, s katerimi bi se poplačale vse obveznosti do dobaviteljev oziroma upnikov.
nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist – ustavitev postopka – invalidnost storilca
Za osebe, napotene na opravljanje dela v splošno korist, je pogoj, da pred pričetkom del opravijo tudi zdravniški pregled. Oseba, ki je invalid prve kategorije, zdravniškega pregleda ne more opraviti in je nezmožen za kakršnokoli delo, vse dokler ima to stopnjo invalidnosti priznano.
Ker je bilo z zanesljivostjo ugotovljeno, da obdolženec s strani oškodovanca ni bil napaden, tudi dalje ni moč utemeljeno razpravljati o morebitnem silobranu kot ga, izhajajoč zgolj iz zagovora obdolženca, vidi njegov zagovornik.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnica je v tožbi zahtevala obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023332
KZ člen 103, 103/3, 103/4, 103/4-2, 103/4-3, 103/4-4, 104. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3.
pogojna obsodba – kazenska evidenca – zakonska rehabilitacija – resocializacija obsojenca – izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence – rok za izbris obsodbe – pogoji za izbris obsodbe – storitev novega kaznivega dejanja – obstoj pravnomočne sodbe – sodna rehabilitacija
Če je izvrševanje novih kaznivih dejanj v roku za izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence izkazano s pravnomočno sodbo, ne glede na datum izreka te sodbe, se predhodna pogojna obsodba ne izbriše. Storitev novega kaznivega dejanja ima za posledico, da se pogojna obsodba ne izbriše vse dotlej, dokler niso izpolnjeni pogoji tudi za izbris obsodbe za kasnejše kaznivo dejanje.
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, s katero stranka izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha. Odpoved mora biti zgolj vročena drugi stranki. V 11. členu omenjene pogodbe sta stranki jasno in določno zapisali, da lahko predmetna pogodba predčasno preneha z odpovedjo v odpovednem roku šest mesecev. Jasna in nedvoumna določila pogodbe pa se uporabijo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
Z izpodbijano sodbo je tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od povrnjenega dela znižane pokojnine utemeljeno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zakonodajalec v ZOPRZUJF to vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižani del pokojninskih dajatev izplača v dve delih in le v nominalni višini. Torej, glede na 2. člen ZOPRZUJF, brez obresti.
Tožnik, ki je uveljavljal sodno varstvo zoper upravna akta tožene stranke o negativni uskladitvi pokojnin, je tekom sodnega postopka umrl. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, kar pomeni, da jih niti v sodnem postopku ne more uveljavljati nihče drug, razen zavarovanca. Če zavarovanec ali uživalec določene denarne dajatve med postopkom umre, ni več tožeče stranke, s katero bi se nadaljeval sodni postopek. Ker je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek smrti tožnika, ki v sodnem postopku ne more več biti stranka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 494,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
Za presojo obstoja tožničine dedne pravice je relevantno ali sta z zapustnikom živela v zunajzakonski skupnosti v zadnjem obdobju do zapustnikove smrti.
ZZVZZ člen 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev
Pri tožnici ne gre za nobeno od stanj, ki so v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja navedena kot razlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - projektantska pogodba - naročilo v nasprotju s prostorskimi akti - neustreznost izdelanih projektov - izpolnitev naročila v skladu z določili pogodbe
Ko investitor ne ve, da je njegovo naročilo v nasprotju s prostorskimi akti in v zvezi s tem ne sprejema nobenega rizika, ne more zahtevati plačila. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je bilo zatrjevano dejansko stanje drugačno. Tožena stranka naj bi bila seznanjena z rizikom, da ne bo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja in naj bi kljub temu forsirala, da se izdela dokumentacijo in vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če je tako, je projektant naročilo izpolnil v skladu z določili pogodbe in neustreznost izdelanih projektov ne izvira iz njegove sfere, zato zanjo projektant ne more odgovarjati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - regresna pravica ZZZS
Zdrsa delavke ni potrdil noben izveden dokaz. Ker tožeča stranka v tej zvezi ni uspela dokazati zatrjevanega protipravnega ravnanja in vzročne zveze (brez zdrsa sploh ni mogoče govoriti o neprimerni obutvi in posledično o odškodninski odgovornosti tožene stranke za škodo zaradi neprimerne obutve), je sodišče prve stopnje glede tega zatrjevanega vzroka za nastanek nezgode pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je za pravilno uporabo materialnega prava dolžno ugotoviti, ali gre za nepreskrbljenega zakonca, ali tožnica nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni bila zaposlena in je to dejstvo obstajalo že v času razveze, vse to pa obstaja tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
ZDR člen 110, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2. ZDoh člen 44, 44/1, 44/1-9. ZPIZ-2 člen 144.
plačilo odpravnine - odškodnina namesto odpovednega roka - razlika v plači - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da minimalne zamude pri izplačilih plače ne morejo pomeniti (vsebinskega oziroma utemeljenega) razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, je odločilno le, da je razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po prvem odstavku 112. čl. ZDR in se ne ugotavlja posebej.
Po drugem odstavku 112. člena ZDR je delavec v primeru odpovedi zaradi ravnanj iz prejšnjega odstavka (razlogi za izredno odpoved na strani delodajalca) upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Glede na ugotovitve, da je bil tožnik zaposlen pri več družbah, družba C. d.d. pa je pravni naslednik vseh, v tožnikovih zaposlitvah ni bilo nobene prekinitve in da je tožnik prehajal iz ene družbe v drugo, je v celoti izkazana delovnopravna kontinuiteta, ki se upošteva pri presoji višine pripadajoče odpravnine po 109. členu ZDR. Zato je tožnik upravičen do odpravnine za delovno dobo, dopolnjeno pri toženi stranki in prejšnjih tožnikovih delodajalcih.
Tožnik je upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Zmotno je stališče tožene stranke, da tožniku zato, ker se je takoj po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki zaposlil pri novem delodajalcu, ta pravica ne pripada. Odškodnina ni odvisna od tožnikove nadaljnje zaposlitve, temveč le od tega, ali so bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ter ob upoštevanju dolžine odpovednega roka, ki bi tožniku pripadal. Ker je bil tožnik glede na trajanje zaposlitve pri toženi stranki upravičen do 60-dnevnega odpovednega roka, je iz tega naslova upravičen do odpravnine v določenem znesku, upoštevaje število delovnih dni v obravnavanem obdobju ter višino urne postavke tožnikove plače.
Tožeča stranka z zahtevkom na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF z izdajo novih odločb odpravila posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, saj si ne more izboljšati pravnega položaja. S tem ko je postala nova odločba pravnomočna, sta namreč posamična upravna akta, izpodbijana v tem socialnem sporu, izgubila pravni učinek. Z vzpostavitvijo stanja, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pokojninsko dajatev z negativno uskladitvijo pokojnin, ni več mogoče izkazovati pravnega interesa za izplačilo razlike v pokojnini. Zato je tožba zakonito zavržena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Tožnica je bila od 1. 1. 2013 neupravičeno odsotna z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti. Tožnica v kritičnem času ni bila v takšnem stanju, da ne bi bila sposobna obvestiti delodajalca o razlogu odsotnosti. Bolniški stalež je bil tožnici zaključen 31. 12 .2012, zato bi morala obvestiti toženo stranko o razlogih za svojo odsotnost. Glede na to, da je bila že prej dalj časa v bolniškem staležu, se je mogla in morala zavedati, da mora o svoji odsotnosti obveščati delodajalca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka dokazala obstoj odpovednega razloga iz 3. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR, ki določa, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77, 77/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - video nadzor - varstvo osebnih podatkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik spornega dne storil kršitvi, ki mu jih je tožena stranka očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Račun je ob 5.26 minut izdal delavec tožene stranke, tožnik pa ga je ob 20.25 storniral in ob 20.37 izdal na ime istega s.p. nov račun. Stornacijo in izdajo novega računa je izvedel sam, saj mu kupec ni prinesel originalnega računa in tudi pri stornaciji ni bil prisoten. Enako je bilo ugotovljeno za drugo kršitev. S tem je naklepoma kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR- za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ni razloga, zaradi katerega sodišče prve stopnje in tožena stranka ne bi smela uporabiti posnetka točilnega mesta, na katerem je bilo videti vozilo s tujo registracijo, na podlagi katerega se je tožena stranka seznanila z očitano kršitvijo. Skladno s 1. odstavkom 75. člena ZVOP-1 je mogoče izvajati video nadzor, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, zaradi zagotavljanja vstopa ali izstopa, ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Po 1. odstavku 77. člena istega zakona pa se sme video nadzor znotraj delovnih prostorov izvajati le v izjemnih primerih, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, nadzorovati pa se sme le tiste dele prostora, kjer je tako varovanje potrebno. Tožnika je tudi vedel za postavitev video nadzora, ni pa vedel, ali se izvaja ali ne.