Predlagatelj je v predlogu korektno predstavil sporno pravno razmerje in vsebino predlagane sodne poravnave. V predlogu se je celo izrecno skliceval na 309. člen ZPP, ki ureja preventivno (pretorično) poravnavo. Po navedenem zakonskem določilu lahko tisti, ki namerava vložiti tožbo, poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. V tem primeru torej ne gre za pravdni ali nepravdni postopek, kot si napačno razlaga sodišče prve stopnje. Tudi krajevna pristojnost sodišča ni pogoj, če se stranke predlagane sodne poravnave z njo strinjajo. Prav tako ni pomembno, da je predmet predlagane sodne poravnave razdružitev solastnega nepremičnega premoženja, o kateri bi sicer odločalo sodišče v nepravdnem postopku. Po stališču pravne teorije tudi v takem primeru ni videti vsebinske ovire za sklenitev sodne poravnave na podlagi navedenega zakonskega določila.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je potrebno tožbo zavreči.
Tožnica je v tožbi zahtevala obresti od neizplačanih zneskov pokojnin od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Zakonodajalec je z ZOPRZUJF-om to vprašanje rešil na način, da se poračunani zneski izplačajo v nominalnih zneskih, kar pomeni brez obresti.
Pri toženi stranki je šlo za postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1. Prijava terjatve v postopku redne likvidacije ne pomeni ovire, da tožnica te terjatve uveljavlja v sodnem postopku v višini, ki jo je priznal likvidacijski upravitelj. Ker je tožena stranka tožnici v postopku redne likvidacije priznala terjatev iz naslova odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, regres za letni dopust za leto 2010 in 2011 in premalo izplačane plače za leto 2008 in 2009, tožnica pa je te terjatve v sodnem postopku uveljavljala v isti višini, je sodišče njenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
V tem sporu tožeča stranka od toženca vtožuje odškodnino za škodo, ki ji je nastala zato, ker toženec ob prenehanju delovnega razmerja ni vrnil vseh vzorcev, modelov in drugega predstavitvenega materiala, ki jih je prejel za opravljanje svojega dela. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh v dokaznem postopku izvedenih dokazov. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala nastanka škode in te svoje odločitve tudi ni ustrezno utemeljilo.
Pritožbena izvajanja s sklicevanjem na Ustavo RS, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice odločitve prvostopnega sodišča ne morejo v ničemer spremeniti, ker so stranke postopka dolžne pravno sredstvo pravočasno uveljaviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023332
KZ člen 103, 103/3, 103/4, 103/4-2, 103/4-3, 103/4-4, 104. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3.
pogojna obsodba – kazenska evidenca – zakonska rehabilitacija – resocializacija obsojenca – izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence – rok za izbris obsodbe – pogoji za izbris obsodbe – storitev novega kaznivega dejanja – obstoj pravnomočne sodbe – sodna rehabilitacija
Če je izvrševanje novih kaznivih dejanj v roku za izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence izkazano s pravnomočno sodbo, ne glede na datum izreka te sodbe, se predhodna pogojna obsodba ne izbriše. Storitev novega kaznivega dejanja ima za posledico, da se pogojna obsodba ne izbriše vse dotlej, dokler niso izpolnjeni pogoji tudi za izbris obsodbe za kasnejše kaznivo dejanje.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3/5, 3a, 3a/3, 14, 49c. OZ člen 86, 190, 191, 193.
vračilo preveč izplačane plače - preplačilo - plačilo za delo - prevedba - odprava nesorazmerij - napačen obračun zneskov - napačen izračun plače - neupravičena obogatitev - zamudne obresti
Določbe 3. odstavka 3.a člena ZSPJS ni mogoče razlagati tako kot sodišče prve stopnje, ki je štelo, da ta določba odkazuje na uporabo 190., pa tudi 191. člena OZ. Glede na to, da so določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju, zlasti glede na 3. člen ZSPJS, prisilne narave, je potrebno uporabiti določbo 86. člena OZ, ki govori o ničnosti pogodbe in določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače (iz naslova odprave nesorazmerij v osnovni plači, tako kot v obravnavani zadevi, ko se je pri plači za sporno obdobje napačno upošteval 34. plačni razred namesto pravilno 32. plačni razred, v katerega je bil toženec uvrščen zaradi nižje stopnje izobrazbe od zahtevane za zasedbo njegovega delovnega mesta) oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS.
Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti.
Pri odločanju, ali bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožeče stranke in njihovi družinski člani, se je sodišče prve stopnje upoštevaje, da ZST-1 podrobneje meril za presojo upravičenosti do oprostitve sodnih taks ne določa, pravilno oprlo na kriterije ZBPP v zvezi z določbami ZSVarPre, v skladu s katerimi se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po določbah ZSVarPre (13. člen ZBPP).
ZDR člen 42, 109, 109/1, 126, 130, 133, 135, 137. OZ člen 191.
obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leto 2011, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPIZ-1 člen 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je uvedla novo računalniško programsko opremo za izvajanje storitev upravljanja nepremičnin z namenom poenostavitve in racionalizacije poslovanja, zaradi česar je postalo nepotrebno delo na delovnem mestu tehnični vodja (ki ga je zasedal tožnik). Zato je tožena stranka to delovno mesto ukinila. Spremenjena organizacija dela, ki jo izvede delodajalec tako, da ukine določeno delovno mesto, delovne naloge tega delovnega mesta pa drugače razporedi med zaposlene, kar je storila tožena stranka, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tožniku kot invalidu II. kategorije invalidnosti v skladu s 40. členom ZZRZI utemeljeno ni mogla ponuditi zaposlitve na drugem delovnem mestu in tudi ne sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri drugem delodajalcu, saj to objektivno ni bilo mogoče, ker je imela vsa sistemizirana delovna mesta zasedena. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je v mnenju ugotovila, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (invalidu III. kategorije) brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZI. Glede na podano negativno mnenje Komisije je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je mnenje Komisije zgolj procesna predpostavka, zato je v okviru dokaznega postopka pravilno presojalo, ali je bila podana podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik sam izstopiti iz sindikata in da bi šele na ta način prenehala obveza tožene stranke do obračunavanja in plačevanja članarine oziroma odtegovanja tega zneska od tožnikove plače in nakazovanje sindikatu. Tožnik je kot delavec tožene stranke upravičen kadarkoli preklicati soglasje glede izplačevanja sindikalne članarine ter delodajalcu prepovedati nadaljnje odtegovanje članarine. Ker je tožnik preklical soglasje za odtegovanje dela plače za članarino in blagajno vzajemne pomoči, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito odtegnjenega zneska plače utemeljen.
skrčitev tožbe - objava popravka - predsodna zahteva popravka - vsebina zahtevka glede objave popravka - odklonitev objave popravka - odklonitveni razlog
V nasprotju z določbo 1. odstavka 35. člena ZMed je, če tožeča stranka s tožbo delno skrči med tem predsodno podano zahtevo popravka toženi stranki.
Po 2. alineji 1. odstavka 31. člena ZMed so razlog za odklonitev objave popravka tudi, če te navedbe ne predstavljajo zanikanja navedb v obvestilu ali ne predstavljajo nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v obvestilu.
izločitvena pravica – izločitvena pravica na terjatvah
Pri terjatvah ni nevarnosti, da bi lahko zaradi posesti, ali pa zaradi nepravilnega vpisa v zemljiško knjigo, prišlo do izgube terjatve. Tudi dobroverna pridobitev terjatve praviloma ni mogoča. Za obstoj izločitvene pravice na terjatvah torej ni potrebe, in zato izločitvene pravice na terjatvah zakon (ZFPPIPP) ne predvideva. Izločitveno pravico ima zato lahko le lastnik stvari.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
državna štipendija - dohodek - denarna socialna pomoč - vrstni red uveljavljanja pravic iz javnih sredstev - posebno opozorilo
Tožnica je uveljavljala državno štipendijo na posebnem obrazcu. Gre za „vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente“. V tej vlogi, v nasprotju z osnovno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, niso po vrstnem redu navedene pravice iz javnih sredstev, zato mora CSD, skladno s prvim odstavkom 8. člena ZUPJS, stranko, ki vloži vlogo, s katero uveljavlja zgolj nadaljnje prejemanje državne štipendije, opozoriti, da je dolžna denarne prejemke, določene v 7. členu, torej tudi državno štipendijo, uveljavljati skladno z vrstnim redom, kot ga določa zakon. Ker prvostopenjski organ (CSD) ni postopal po prvem odstavku 8. člena ZUPJS, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
Zakonsko definicijo terjatve je treba razumeti v skladu s ciljem postopka zaradi insolventnosti dolžnika in je ne gre enačiti z zahtevkom, ki ga obravnava sodišče. Zato jo je treba dopolniti tako, da je kot terjatev v smislu ZFPPIPP šteti le tisto terjatev, ki neposredno vpliva na premoženje insolventnega dolžnika in s tem na obseg stečajne mase. Samo takšne nedenarne terjatve upnika do insolventnega dolžnika pa se po prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Ker je namen prijave terjatve v stečajnem postopku udeležba upnika pri delitvi stečajne mase, zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določbe ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. S tožbo je tožeča stranka postavila zahtevek na izpolnitev pogodbe in izročitev listin. Ker ta tožbeni zahtevek nedvomno nima takšne narave, ki bi neposredno vplivala na premoženje tožene stranke in s tem na obseg stečajne mase, zato zanjo določba prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP ne velja, posledično pa tudi ne veljajo določbe ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso.
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3. ZDSS-1 člen 19, 52, 52/1. ZSDU člen 27, 27/3, 33, 53, 53/1, 53/1-2.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - sodelovanje delavcev pri upravljanju - svet delavcev - predlogi kandidatov - volitve članov sveta delavcev
S predlogom v kolektivnem delovnem sporu je mogoče izpodbijati sklep volilne komisije o zavrnitvi kandidature in zahtevati neveljavnost volitev članov sveta delavcev. Nima pa predlagatelj sodnega varstva za ugotovitev neveljavnosti umikov podpore kandidaturi, saj gre za ugotovitev dejstva. Nedopusten je tudi del predloga, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem sklepa o pravočasni in formalno popolni kandidaturi predlagatelja ter sklepa o objavi kandidatne liste, na kateri bo kot kandidat naveden tudi predlagatelj, izvedba vseh potrebnih volilnih opravil in glasovanja na nadomestnih volitvah za člana sveta delavcev, saj vsebinsko odločanje o predlogu v kolektivnem delovnem sporu mimo določb 33. in 53. člena ZSDU ni predvideno. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu o predlogu odločalo po vsebini, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v tem delu pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in predlog v tem delu zavrglo.
Umik podpore kandidaturi, ko je ta vložena, v ZSDU ni predviden. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je predlagatelj že dan pred koncem kandidacijskega postopka, podal predlog za kandidaturo z zadostno podporo zaposlenih, v nadaljevanju pa je bila vloga po mnenju nasprotne udeleženke formalno pomanjkljiva le zaradi nezadostnega števila podpisov. Glede na to, da mora biti po tretjem odstavku 27. člena ZSDU predlogu kandidata za člana sveta delavcev priložena tudi pisna izjava kandidatov, da se s kandidaturo strinja (izpolnjevanje tega pogoja ni sporno), umiki podpore delavcev po vložitvi pravočasne in formalno popolne kandidature niso dopustni. Če želi delavec z aktivno volilno pravico po vložitvi kandidature umakniti oziroma odreči podporo posameznemu kandidatu, lahko to stori le na glasovanju.
Čeprav pritožnika izpostavljata, da ni bilo nobene namere goljufije oziroma oškodovanja ter da sta za delovanje podjetja vložila vse osebno premoženje in premoženje staršev, kar vse so izgubili, vsa ta zatrjevanja v končni posledici ne spreminjajo dejstev, ugotovljenih v tem kazenskem postopku, da sta prikrila oškodovani družbi A. d.o.o. slabo finančno stanje družbe V. d.o.o. in naročila blago, ki ga po dobavi in izstavitvi računov ter njihovi zapadlosti nista plačala.