ugotavljanje sporne vrednosti – denarni zahtevek – stroški postopka – povod za pravdo – neplačilo zavarovalnine
Po določbi 45. člena ZPP mora prvostopno sodišče pri ugotavljanju sporne vrednosti postopati le, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2–8, 454. OZ člen 82, 82/2, 83.
spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna kršitev določb pravdnega postopka
Opustitev materialno procesnega vodstva bi pomenila zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj tožena stranka ne zatrjuje, da bi takšna kršitev prerasla v kršitev pravice do izjave ali kakšno drugo bistveno kršitev določb postopka.
Določilo je nejasno, če do njegovega pomena ni mogoče priti z uporabo jezikovne ali namenske metoda iz 82. člena OZ.
VODE - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074792
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. 451. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ribnica člen 39.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - omejeno število vlog - druga pripravljalna vloga tožene stranke - nova dejstva - oskrba s pitno vodo - količina porabljene oziroma izlite vode - okvara vodomera - absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - nepravilen prenos podatkov
Zgolj dejstvo, da je bil vodomer pokvarjen in ga je bilo potrebno zamenjati, količine izlite vode ne dokazuje.
V primeru kršitve po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Tožena stranka mora navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (v postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, pa v svoji prvi pripravljalni vlogi). V drugi pripravljalni vlogi lahko tako tožena stranka podaja nova dejstva le, če je to nujno zaradi navedb, ki jih je v svoji vlogi podala tožeča stranka.
Posnetek videonadzorne kamere na parkirišču pred trgovinskim centrom ni nedovoljen dokaz niti v primeru, če opozorila, da se izvaja video nadzor ne bi bilo. Gre za trk ustavne pravice do zasebnosti in ustavne pravice do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine. Po opravljenem testu sorazmernosti je sodišče prednost podelilo oškodovančevi pravici do osebne varnosti in pravici do varstva zasebne lastnine. Drugačna odločitev bi bila neživljenjska, saj bi pomenila, da obdolženčeva pravica do zasebnosti, ko izvršuje kaznivo dejanje, pretehta nad pravico oškodovanca do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine, potencialni obdolženci pa bi lahko računali na večji uspeh pri izvrševanju kaznivih dejanj.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – predmet zavarovanja – premoženje dolžnika – poslovni delež – rubež poslovnega deleža v lasti tretje osebe – neprimernost predmeta zavarovanja
Začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve je omejena na tista sredstva oziroma stvari, ki so last dolžnika oziroma tožene stranke. Tožeča stranka predlaga rubež 100% poslovnega deleža, ki pripada edinemu družbeniku tožene stranke, to je družbi P. d. o. o. Poslovni delež torej ni stvar ali premoženje dolžnika, temveč neke druge pravne osebe. S takim predlogom zato ni mogoče doseči zavarovanja vtoževane terjatve.
stvarna pristojnost - hitri postopek - redni postopek - imetništvo vozniškega dovoljenja - izrek kazenskih točk - predpisana sankcija
Okoliščina, ali je storilec v času storitve prekrška imel veljavno vozniško dovoljenje, ali ne in da se mu v primeru, če le-tega nima, KT tudi ne bi mogle izreči, niti izvršiti, nikakor ne more vplivati na ugotavljanje stvarne pristojnost glede odločanja o konkretnem prekršku, torej o razmejitvi med hitrim in rednim postopkom.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSM0022532
ZD člen 123, 123/1, 132, 132/1, 142, 142/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sporna višina odškodnine - smrt stranke med visečnostjo pravde - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo po materialnem pravu - dedovanje - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti
Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku, pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Ker je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, bančno kartico izročil blagajničarki samo eden od sostorilcev (A.), je zato glede tega odločilnega dejstva, kdo je pravzaprav spravil v zmoto posameznega blagajničarja v naštetih trgovinah, nasprotje z dejstvenim opisom, da so vsi štirje, obtoženi, A. in še dva neznana moška, dajali v plačilo bančni kartici obeh oškodovancev in na ta način tudi spravljali v zmoto posamezne trgovce v trgovinah.
ZZad člen 6, 9, 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 213, 213/2, 337.
izplačilo članskih deležev - prenehanje članstva - izstop iz zadruge - prenehanje funkcije direktorja - izjava o spremembi statusa članskega deleža - zadružna pravila - pisna odpoved - odpovedni rok
Za odločitev o zahtevku po izplačilu članskih deležev ne more biti relevantno, ali je pritožnik podal izjavo ali izrazil željo po spremembi statusa njegovega članskega deleža oziroma spremembi prostovoljnih članskih deležev v obvezne.
Prenehanje funkcije direktorja ni v povezavi s članstvom tožeče stranke v toženi stranki.
Za presojo so bistvena zadružna pravila, ki imajo podlago v ZZad. Tako zadružna pravila kot ZZad določata, da lahko član izstopi iz zadruge z dnem, ko je zadruga prejela njegovo pisno odpoved, zadružna pravila pa za izstop določajo odpovedni rok. Odločilna je torej pisna odpoved, saj za drugačno razlago, kdaj oziroma kako član izstopi iz zadruge, ni druge dejanske in pravne podlage.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave – predlog za preložitev naroka – pravočasnost vloge, vezane na rok – navadna poštna pošiljka – priporočena poštna pošiljka
ZPP strankam ne nalaga, da morajo vloge sodišču pošiljati priporočeno. S kakšno pošiljko (torej navadno ali priporočeno) bodo to storile, je povsem v domeni strank. Z vidika omenjenega zakona je pomembno le, da sodišče njihovo pošiljko (v kolikor je ta vezana na rok oziroma je njena vložitev časovno zamejena) pravočasno prejme. Ker je v konkretnem primeru ni prejelo (niti ni izkazano, da bi jo toženka poslala), je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave (3. odstavek 454. člena v zvezi s 316. členom ZPP) in je pritožničino navajanje, da naj bi ji bila (z izdajo izpodbijane sodbe) odvzeta pravica do obrambe, neutemeljeno.
Dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma trajna nelikvidnost nista pravno pomembni za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj gre za materialnopravni pogoj, ki je pomemben za začetek postopka osebnega stečaja. Za ta postopek so pomembni le razlogi za insolventnost.
pravica uporabe svojega jezika - pripadnik narodne skupnosti - nepopolna vloga
Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo v postopku pred organi tudi izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, vselej pravico uporabljati svoj jezik. Uporaba določb o popravi vlog (predložitvi vloge v jeziku organa) pa ne pride v poštev za tiste vloge, ki jih vlagajo pripadniki narodne skupnosti pri organu izven območja narodne skupnosti v jeziku narodne skupnosti, četudi ta jezik ni uradni jezik organa, ki tak postopek vodi.
ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
neuporabno izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca
S strani izvedenca medicinske stroke podano dopolnilno izvedensko delo je neuporabno v konkretni pravdi, saj sodišču prve stopnje ne more biti v pomoč pri razjasnitvi dejstev, glede katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (kar je v skladu z 243. členom ZPP smisel izvedbe dokaza z izvedencem), upoštevaje da na s strani sodišča postavljena vprašanja sploh ne odgovarja.
Izvedenec je specifični pomočnik sodnika, zato je naloga sodišča, da ob odmeri nagrade in stroškov izvedencu ne glede na siceršnje vsebinske pripombe strank, ki bi lahko bile upoštevne v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega dela presodi, ali je izvedenec s strani sodišča zastavljeno mu nalogo tudi izpolnil, saj je le v tem primeru lahko upravičen do nagrade za opravljeno delo.
ZNP člen 35, 35/1, 45, 45/1, 46. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti – udeleženec postopka
Materialnopravno zmotno je stališče, da pritožnici pripada status udeleženke postopka že zato, ker po 1. odstavku 45. člena ZNP sodi v krog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga.
ZPP člen 142, 142/4, 450, 450/1. ZOdvT tarifna številka 6000.
spor majhne vrednosti – pisnost postopka – izvedba naroka – vročanje v hišni predalčnik – fikcija vročitve – obvestilo o opravljeni vročitvi – javna listina – stroški postopka – pavšalni znesek za fotokopiranje
Na nastop fikcije vročitve nima nobenega vpliva dejstvo, da vročevalec po izteku roka za prevzem pošiljke te ni mogel vložiti v hišni predalčnik, ker je bila pošiljka prevelika. Toženec je bil poučen, da bo pošiljka zato vrnjena sodišču. Pošiljke ni prevzel, čeprav je vedel, kje ga čaka, zato se ne more sklicevati, da mu vsebina pošiljke ni znana. Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina in se domneva, da je njegova vsebina resnična. Toženec sicer sme dokazati nasprotno, vendar gola trditev, da obvestila ni prejel, ne zadošča, da bi izpodbil navedeno zakonsko domnevo, posebej še, ker toženec sam poudarja, da ima urejen in dostopen hišni predalčnik. Potemtakem ni verjetno, da bi se obvestilo, ki mu ga je pustil vročevalec, lahko izgubilo.
V primeru, ko pride do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz 1. odstavka 158. člena, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu.
OZ člen 287, 288. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red obračunavanja – zamuda s plačilom – zamudne obresti – absolutne bistvene kršitve ZPP – nepopolna dokazna ocena
Kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana le, če sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Če pa sodišče ne upošteva metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, je bodisi podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, bodisi gre za (če je argumentacija v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Od povprečno skrbne osebe, posebej pa od odvetnika, ki je seznanjen s težo posledic izostanka oprave konkretnega procesnega dejanja, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
Pri odločanju o popolni oprostitvi plačila sodnih taks je v primerih, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, potrebno pri ugotavljanju pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre.