vloge v postopku - nepopolna vloga - zadostno število vlog - nepopolna tožba - nezadostno število izvodov tožbe - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - opozorilo na posledice - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Ker gre pri zavrženju za izrazito strogo sankcijo, mora biti zanjo izpolnjen še dodaten pogoj - stranka mora biti opozorjena na to, kako mora ravnati ter na posledico, ki jo bo v zadela v nasprotnem primeru. Ta pogoj je bil uzakonjen zato, da prepreči pretogo procesno ureditev, ki bi sankcionirala običajne življenjske spodrsljaje, pomote ipd. To velja tudi za primer, ko se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080555
ZGD člen 416, 416/7, 430, 430/1, 435, 435/2. ZPP člen 13, 14.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – ničnost pogodbe – kogentne določbe zakona – morala – pridobitev lastnih poslovnih deležev – poseg v osnovni kapital družbe – predkupna pravica družbenikov – soglasje upravnega odbora družbe – zloraba položaja ali pravic – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – ohranjanje osnovnega kapitala – običajen način poslovanja – nekritično razpolaganje – privolitev družbenikov v oškodovanje osnovnega kapitala – vrnitveni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka
Okrnitve osnovnega kapitala iz 430. člena ZGD ni mogoče upravičevati s trditvijo, da so tudi drugi družbeniki iz družbe izstopili na enak način, oziroma, da so s tem soglašali. Gre namreč za kogentno določbo. Enako velja za določbo 435. člena ZGD o prepovedi vračila vložka.
povrnitev škode - regresni zahtevek - solidarni dolžniki - regres plačnika - odgovornostna zavarovalnica - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - napačna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka je oškodovanki odškodnino izplačala kot odgovornostna zavarovalnica svojega zavarovanca. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnine oškodovancu.
DRUŽINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064702
ZZZDR člen 65. ZMZPP člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3. ZPP člen 82, 82/1, 82/1-5.
razveza zakonske zveze – vročanje pisanj – začasni zastopnik – čustvena odtujitev – nevzdržnost zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je toženki postavilo začasnega zastopnika (5. točka 1. odstavka 82. člena ZPP). S tem ji je bila vzpostavljena tudi možnost izjavljanja pred sodiščem. Pravica do izjavljanja pred sodiščem preko začasnega zastopnika je lahko okrnjena, kar pa ne velja glede na naravo konkretne zadeve. Tudi toženkino osebno sodelovanje v postopku in njeno nestrinjanje z razvezo zakonske zveze, glede na ugotovljene okoliščine, ne bi moglo povzročiti zavrnitve tožbenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker tožba (tožbeni predlog) ni bila sklepčna, saj tožeča stranka tožbenega zahtevka ni pravilno oblikovala (ni izpodbijala tudi pravnega dejanja oprave gradbenih storitev, s katerimi je tožeča stranka namesto plačila sporne obveznosti do tožene stranke opravila za toženo stranko gradbena dela na njenem dvorišču, kar je omogočilo kasnejše pobotanje in kar je skupaj učinkovalo na zmanjšanje stečajne mase).
SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 19.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - ločitvena pravica
Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) ni običajna cesija, temveč dogovorjena za zavarovanje terjatve, zato pa nujno vsebuje tudi zavezo po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, če fiduciant poravna glavno obveznost. Ne glede na to, da je fiducirana cesija dogovorjena za zavarovanje, pa pridobi fiduciar s fiduciarno cesijo več pravne oblasti, kot jo potrebuje za namene zavarovanja, pridobi popolno imetništvo terjatve, kar pomeni, da lahko s terjatvijo tudi razpolaga, saj omejitve iz fiduciranega razmerja učinkujejo zgolj v njegovem razmerju do fiducianta, ne pa do tretjih.
SPZ je „presežek“ pravne oblasti, ob upoštevanju namena fiduciarne cesije, ki je v zavarovanju terjatve, kompenziral v primeru insolventnosti (in individualne izvršbe) in fiduciarju v primeru insolventnosti fiducianta priznava nekoliko manj kot polno imetništvo terjatve, le ločitveno pravico.
S tem, ko se fiduciarju v stečajnem postopku nad fiduciantom priznava ločitvena pravica, je v pravnem smislu ta položaj najbližji uresničitvi razveznega pogoja po prvem odstavku 207.člena SPZ in terjatev, ki je odstopljena v zavarovanje zopet preide iz premoženja fiduciarja v premoženje fiducianta, fiduciant postane imetnik terjatve, vendar zaradi tega, ker je bila odstopljena v zavarovanje, preide v premoženje fiducianta „obremenjena“ z ločitveno pravico po zakonu samem.
V trenutku prehoda fiduciarne terjatve nazaj v premoženje fiducianta, kar je v primeru insolventosti fiducianta po zakonu samem na dan začetka insolventnosti, pa fuduciar izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, ostane pa mu ločitvena pravica.
Razpolaganje tožene stranke s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, po začetku stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na ločitveno pravico, ki je nastala s trenutkom začetka stečajnega postopka, ker so takrat obstajali zakonski pogoji za ločitveno pravico - obstoj zavarovanja na terjatvi, ki je z začetkom stečajnega postopka tudi pravno “prešla” v premoženje stečajnega dolžnika, kjer je v ekonomskem smislu vseskozi bila.
stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov pravdnega postopka – načelo uspeha – načelo potrebnosti – potrebnost stroškov – odmera stroškov – nagrada za postopek
Prvostopenjsko sodišče je priglašeno nagrado za postopek priznalo le v znesku 10 % v odvetniški tarifi določene nagrade in kot nosilni razlog za zmanjšanje nagrade navedlo ugotovitev, da je tožena stranka v predmetnem postopku vložila identičen odgovor na tožbo (ter prvo in drugo pripravljalno vlogo) kot v drugem postopku. Vendar če je nagrada odvetniku predpisana s tarifo, se le-ta odmeri po tarifi in kriterijih iz tarife in ne po poljubnih kriterijih. Gre za dva ločena postopka, v katerih tožnika nista identična, sodišče pa o povrnitvi stroškov odloča v vsakem postopku posebej, upoštevaje pri tem le kriterij potrebnosti teh stroškov za vsako konkretno pravdo. Čim je prvostopenjsko sodišče presodilo strošek nagrade pooblaščencu tožene stranke za postopek kot potrebnega za pravdo, je bilo dolžno le-to odmeriti in glede na uspeh tožene stranke skladno s tar. št. 3100 ZOdvT tudi priznati toženi stranki po navedeni tar. št. predpisano nagrado v celotnem obsegu.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064682
OZ člen 1019. ZPP člen 4, 116, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
obravnava v odsotnosti stranke – narok – oprava naroka – odsotnost stranke – vabilo na glavno obravnavo – pogodba o finančnem leasingu – poroštvena izjava
Prvo sodišče ni storilo absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je obravnavo opravilo v pritožnikovi odsotnosti. Toženec je bil na glavno obravnavo pravilno vabljen in svojega izostanka pravočasno ni opravičil, zato prvo sodišče ni imelo zakonite podlage, da bi narok preložilo. Pritožnik je pisno opravičil svoj izostanek šele po zaključku naroka, čeprav bi moral svoj izostanek opravičiti vnaprej in ne šele po zaključku naroka, oziroma bi moral po tem, ko je do zamude že prišlo, skladno s 116. členom ZPP predlagati vrnitev v prejšnje stanje.
Do kršitve pogodbene obveznosti lahko pride šele, če dolžnik obveznosti, ki jo je s pogodbo prevzel, ne izpolni ob dospelosti. Rok izpolnitve obveznosti tožene stranke ni bil določen (289. člen OZ), vendar toženka zapadlosti in (ne)določenosti roka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala.
Razlog za postavitev začasnega zastopnika ni bila toženčeva ne-seznanjenost z obstojem predmetnega postopka, ampak dejstvo, da nima znanega bivališča, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne more ne vabiti niti mu pošiljati kakršnihkoli pisanj. Posledično pa je onemogočeno tudi njegovo nastopanje v postopku.
Za odločitev o stroških priglašenih v pritožbi, ki so v celoti stroški začasnega zastopnika (in ki jih je, ne glede na svoj uspeh v pravdi, v razmerju do začasnega zastopnika dolžna nositi tožeča stranka), je pristojno sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075132
OZ člen 662, 663, 663/3. ZPP člen 124, 328, 339, 339/2, 339/2-14.
gradbena pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – dolžnost obvestitve in izguba pravic – pravočasnost grajanja napak – prekluzivni rok – popravni sklep – zapisnik o glavni obravnavi – aktivna legitimacija etažnih lastnikov – enotno sosporništvo
Sodna praksa med napake po 662. členu OZ ne šteje le tistih, ki ogrožajo stabilnost gradbe v ožjem smislu, pač pa tudi napake, ki onemogočajo običajno in pričakovano normalno uporabo objekta.
Popravni sklep ni dopusten v primerih poseganja v vsebinske odločitve sodišča in tudi ne dopušča odprave nasprotij med izrekom in obrazložitvijo sodbe.
ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju – plačilo kupnine za stanovanje – poslovni delež na družbi
Sodišče je ob ugotovitvi, da je bilo plačilo kupnine za predmetno stanovanje dogovorjeno v več obrokih, pravilno ugotavljalo prispevek posameznega zakonca k plačilu kupnine, kot eno izmed okoliščin, ki vpliva na končni delež zakonca na stanovanju kot skupnem premoženju.
OZ člen 131, 352, 352/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – premoženjska škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu – imisije – škoda zaradi gradnje – predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev metodološkega napotka – dokazna ocena
Subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi oškodovanec, ob ravnanju s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu, prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Ni treba, da se oškodovanec seznani z natančnim zneskom škode, temveč zadošča, da ima podatke, na podlagi katerih lahko ugotovi in zazna obseg škode.
ugotovitvena tožba – pravni interes – napotitev na pravdo – obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – darilo
Dejanska ugotovitev, da sta tožnika sporno nepremičnino dobila v dar od zapustnika, ne pa od matere, ne narekuje zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev, da nepremičnina ne sodi v zapuščino, pač pa podlago, da zahtevku sodišče ugodi. Nepremičnina, ki je bila predmet darilne pogodbe, namreč tudi v primeru, da jo je tožnikoma podaril zapustnik, ne spada v njegovo zapuščino. Obstoj veljavnega pravnega posla (to je darilne pogodbe) to izključuje. Povedano drugače: vprašanje, kdo je bil darovalec, na ugotovitev, da sporna nepremičnina ne spada v zapuščino zapustnika, sploh ne more vplivati. To seveda jasno kaže, da tožnika (vsaj glede na tožbene trditve) za vložitev tožbe z zahtevkom kot sta ga postavila, interesa pravzaprav nista imela, vendar pa se ne sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče z vprašanjem pravnega interesa za tožbo (s takšnim zahtevkom) ni smelo ukvarjati, saj sta bila na pravdo napotena s sklepom zapuščinskega sodišča (181. člen ZPP).
pravica do obveščenosti delničarja - podatki o zadevah družbe - enakopravna obravnava vseh delničarjev
Če da poslovodstvo podatke posameznemu delničarju, jih mora (na zahtevo) dati tudi vsakemu drugemu delničarju. Poslovodstvo pa ima pravico, da zahtevanih podatkov ne da (kar velja lahko le za vse delničarje), če oceni, da so podani pogoji iz drugega odstavka 305. člena ZGD-1. V takšnem primeru se lahko delničar obrne na sodišče, ki odloča o tem, ali mora poslovodstvo dati zahtevane podatke (306. člen ZGD-1). V tem nepravdnem sodnem postopku pa sodišče odloča le o tem, ali je poslovodstvo delniške družbe utemeljeno zavrnilo (na skupščini) zahtevani podatek delničarja.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dopolnitvi tožbe, ki jo je tožeča stranka na poziv sodišča vložila v spis. Sodišče prve stopnje je dopolnjenemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi pred tem dalo toženi stranki možnost da se z dopolnitvijo seznani. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOZP člen 7. OZ člen 153, 154, 154/2. ZPP člen 14.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – oprostitev odgovornosti – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem – subjektivna odškodninska odgovornost – nevezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Oba voznika sta kršila določila ZVCP, vožnja obeh je bila zaradi vpliva alkohola neprimerna. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da sta kriva oba enako.
Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
razmerja med starši in otroki – zvišanje preživnine – bistveno spremenjene razmere
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo vrsto sprememb na strani tožnice, toženca in tožničine matere, pa vseeno zaključilo, da do bistvene spremembe razmer ni prišlo. Tak zaključek bi bil mogoč, če bi se razmere glede vseh treh pravno pomembnih okoliščin iz 129. člena ZZZDR (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta) spremenile tako, da bi vrednotno ravnotežje kljub spremembam ostalo enako kot prej. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo.