ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082561
OZ člen 154, 179, 182, 371, 372. ZOZP člen 19, 20a. ZPP člen 216, 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - pravična denarna odškodnina - popolna odškodnina - invalidnina - poškodbe hrbtenice in reber - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - skaženost - compensatio lucri cum damno - upoštevanje invalidnine pri odmeri pravične denarne odškodnine - kapitalizacija invalidnine - denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - valorizacija denarnih obveznosti - valorizacija akontacije odškodnine - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - izgubljeni zaslužek - tuja nega in pomoč - pomoč družinskih članov - dokazovanje škode - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - metodološka dokazna ocena - tek zamudnih obresti
Metoda in odločitev nižjega sodišča, ki je ugotavljalo pravično denarno odškodnino, nato pa vso invalidnino kapitaliziralo, sta zmotni. Upoštevaje tožnikovo odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti in invalidnino, katero je sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je treba odšteti iz naslova že prejetih zneskov in bodočih zneskov, največ 6.000,00 EUR. Zmotno meni pritožba, da se v primerljivi sodni praksi v podatkovni bazi NEGM skrivajo že vštete invalidnine, ko gre za primerljive odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V vsakem primeru iz objavljene sodne prakse, je moč ugotoviti, kdaj je sodišče upoštevalo invalidnino, kdaj pa tožniki niso prejemali teh dohodkov oziroma tožene stranke niso podale ustreznega ugovora.
smrt izvršitelja med postopkom - pravna praznina – zamenjava izvršitelja
Ne ZIZ ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja nimata izrecnih določb o smrti izvršitelja, ne kakšni so nadaljnji postopki bodisi sodišča bodisi strank ali Zbornice izvršiteljev. Gre za pravno praznino in to napolni sodišče tako, da upošteva predpise, ki urejajo podobne primere. Izvršilno sodišče mora rešiti nastalo situacijo ob smrti izvršitelja, sicer lahko pride do dalj časa trajajočega dejanskega zastoja, ki bi sicer trajal vse dotlej, dokler upniki ne bi izvedeli za smrt izvršitelja in predlagali novega. Sodišče prve stopnje je pravilno primerjalo smrt izvršitelja z razlogi za njegovo razrešitev po (takrat veljavnem) prvem odstavku 287. člena ZIZ. Med razlogi za razrešitev so tudi nekrivdni razlogi, podobno kot smrt.
Uporaba določb je utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, a le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja.
dokaz z izvedencem – predmet dokazovanja z izvedencem – strokovno znanje
Predmet dokazovanja z izvedencem je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga in posredno konkretna dejstva, katerih ugotavljanje terja posebno strokovno znanje.
Sporno je vprašanje, ali je tožnica uspela (glede toženca, fizične osebe) izkazati podlago iz prvega odstavka 404. člena OZ, in sicer glede dela obveznosti, ki pade na toženca, upoštevajoč končni cilj, da obveznosti izpolni tisti od solidarnih dolžnikov, ki je v resnici dolžan po 405. členu OZ in sicer kar izhaja kot dogovorjeno ali iz siceršnjih pravnih razmerij med udeleženci v poslu. Tožnica bi morala izkazati elemente odškodninske odgovornosti.
Razlog za postavitev začasnega zastopnika ni bila toženčeva ne-seznanjenost z obstojem predmetnega postopka, ampak dejstvo, da nima znanega bivališča, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne more ne vabiti niti mu pošiljati kakršnihkoli pisanj. Posledično pa je onemogočeno tudi njegovo nastopanje v postopku.
Za odločitev o stroških priglašenih v pritožbi, ki so v celoti stroški začasnega zastopnika (in ki jih je, ne glede na svoj uspeh v pravdi, v razmerju do začasnega zastopnika dolžna nositi tožeča stranka), je pristojno sodišče prve stopnje.
Tudi če bi bil pred škodnim dogodkom masten (in ne le moker) madež na stopnišču stanovanjskega bloka, je pretirana zahteva tožnika, da bi morale biti stopnice vedno in v vsakem trenutku dneva očiščene in brez madežev. Takšna zahteva ni življenjska in je očitno nerazumna. Da pa bi zavarovanec toženke sicer opustil dolžno čiščenje, tožnik ni navajal, (npr. da ne bi čistil dovolj dobro oziroma dovolj pogosto; da je bil opozorjen, pa ni počistil, ipd.). V vsakem primeru mora tožnik precizirati, česa naj toženec ne bi storil. Dejstvo, da je na stopnišču stanovanjskega bloka, ki ga uporablja več stanovalcev, mogoče pričakovati mokre ali mastne madeže, ne zadostuje za odškodninsko odgovornost. Pri hoji po stopnicah ob običajni previdnosti se je padcu na madežu vsekakor mogoče izogniti. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da tožnik pri hoji po stopnicah očitno ni bil dovolj pazljiv ali pa je šlo za nesrečno naključje, za katero tožena stranka ne odgovarja.
ZVPSBNO člen 20, 20/6, 21 člen. ZPP člen 25, 25/1, 32.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uveljavljanje premoženjske škode po ZVPSBNO
Ker ZVPSBNO kot specialni predpis ne določa posebnih pravil o stvarni pristojnosti za zahtevke za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se stvarna pristojnost določi glede na splošna pravila ZPP o stvarni pristojnosti.
razlaga oporoke – vsebina oporoke – namen oporočitelja
Z razlago vsebine oporoke ni dopustno dopolnjevati. Ker v oporoki ni zapisa, da zapustnica razpolaga z vsem svojim premoženjem, ali da njena poslednja volja, poleg razpolaganja s premičnim in nepremičnim premoženjem, vključuje tudi razpolaganje z drugimi oblikami premoženja, je pravilna razlaga, da je zapustnica razpolagala s premičnim in nepremičnim premoženjem.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014154
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Tožnik se je poškodoval na delu. Ko je varoval gradbišče trgovine, sta ga napadla in pretepla neznanca. Tožnik ni bil ustrezno usposobljen za naloge varovanja gradbišča, gradbišče ni bilo ustrezno tehnično zavarovano, tožena stranka ni izvajala nadzora nad tožnikovim delom in varnega dela ni organizirala tako, da bi obhode upravljala dva usposobljena varnostnika niti ni zagotovila videonadzora. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo.
plačilo sodne takse – nagrada za postopek – ustavitev postopka zaradi neplačane takse – predlog za izvršbo – nadaljevanje postopka v pravdi
Nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT je – če je odvetnik stranko zastopal že v izvršilnem postopku – nastala s trenutkom, ko je izvršilno sodišče pravnomočno odločilo, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku, četudi tožba še ni bila sposobna za obravnavo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/2, 49, 49/1.
nagrada izvedencu - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - obseg dodatne dokumentacije - povečanje nagrade - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - posebno specialistično strokovno znanje
Za priznanje povečanja nagrade zaradi uporabe posebnega specialističnega strokovnega znanja mora izvedenec pojasniti za katero znanje gre, to specialistično znanje pa mora tudi biti “nadstandardno” oziroma posebno glede na siceršnjo stroko izvedenca. Če bi sprejeli zgolj razlago izvedenca, kot jo je podal glede svojega posebnega specialističnega strokovnega znanja v stroškovniku, bi moralo sodišče cenilcem ekonomske stroke - ocenjevalcem vrednosti podjetij vedno priznavati dodatek za posebno specialistično strokovno znanje zgolj zato, ker so ocenjevalci vrednosti podjetij, to pa bi pomenilo neenako obravnavanje izvedencev oziroma cenilcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0064703
SPZ člen 47, 92, 95, 96, 99. ZTLR člen 21.
javna dražba – izvršilni postopek – domik nepremičnine – izročitev nepremičnine – originaren način pridobitve lastninske pravice – uporabnina – vrnitveni zahtevek – vindikacijska tožba – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – gradnja na tujem zemljišču
Naziranje sodišča, ki je sledilo toženi stranki, češ da je toženec z nakupom na dražbi postal lastnik spornih objektov (torej tudi tistih delov, kar leži na sosednjih – tožničinih parcelah), je zmotno. Na podlagi sklepa izvršilnega sodišča je toženec v izvršilnem postopku lahko kupil kvečjemu nepremičnino, ki je grajena preko meje. Takšna gradnja pomeni kršitev lastninske pravice lastnika sosednje nepremičnine. Stvarnopravne posledice gradbenega posega določa 47. člen SPZ. Dokler medsebojna razmerja strank na ta način niso urejena, pa velja, da je tožnica postala z nakupom na javni dražbi ne le lastnica (kmetijskih) zemljišč, pač pa tudi vsega, kar je bilo tedaj na njih – tudi tistih (delov) objektov, ki stojijo na njih. Prodajajo se lahko le parcele, kakor so odmerjene. Izvršilna sodišča lahko prodajajo le posamezne stvari, ne pa njihovih sestavin – objektov – kot delov zemljišča, dokler ti niso ločeni od parcele, kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine.
dogovor o skupni gradnji – soglasje – ustno dovoljenje – stroški postopka – ugotovitev vrednosti vlaganj – pripoznava zahtevka
Bolj od tega, da ni razvidno, kdaj naj bi tožnika to v postopku na prvi stopnji navajala, je pomembno to, da soglasje za izdelavo oziroma gradnjo (samo za sebe) še ne pomeni obstoja dogovora, ki naj bi vodil do stvarno-pravnih sprememb (nič od tega pa pritožnika ne navajata).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064741
OZ člen 103, 126, 126/1, 270, 270/1, 619, 626, 642, 642/3, 648. ZASP člen 17, 99, 99/1.
podjemna pogodba – avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – izvršitev dela – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravica do prve objave
V obravnavanem primeru gre za razmerje, pri katerem gre za podjemniško pogodbo, katere predmet je avtorsko delo.
Pogodba lahko preneha po volji naročnika (648. člen OZ), ali po volji avtorja, ki pa ima v primerjavi z naročnikom za odstop manjši interes in največkrat ne nastopa v vlogi, ko bi lahko drugi stranki postavljal pogoje. Ima pa izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno (17. člen ZASP). Avtor lahko s pravico do prve objave naročniku prepreči, da bi postal lastnik naročenega dela, ki je lahko zaradi tega oškodovan. Njegovo pričakovanje, da bo postal lastnik dela, se je izjalovilo, kar ima zanj škodne posledice.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0060783
ZD člen 128, 128/1. ZSVarPre-C člen 39. OZ člen 287, 287/4. ZS člen 3, 3/3.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – več upravičencev – analogna uporaba pravil obligacijskega prava – sorazmerno poplačilo
Glede na to, da je položaj v primeru več upravičencev do omejitve dedovanja, katerih terjatve v skupni višini presegajo vrednost zapustnikovega premoženja, v vseh bistvenih okoliščinah podoben položajem, ki jih ureja pravilo iz 4. odstavka 287. člena OZ, da se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse istočasno nastale obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski, je treba v danem primeru po analogiji uporabiti navedeno določbo OZ.
Zgolj iz okoliščine, da toženi stranki pri sklenitvi notarskega zapisa o hrambi denarja izrecno nista uredili načina izplačila deponiranih sredstev za primer zaključka pravdnega postopka na procesni način, kot izhaja iz sklepa revizijskega sodišča III Ips 7/2009, še ni mogoče sklepati, da je v tem smislu šlo za opustitev dolžne skrbnosti, še manj pa, da je v posledici tega tožeči stranki nastala škoda v višini deponiranih sredstev. Deponiranje rezerviranih sredstev iz stečajne mase, s čimer je bil omogočen hitrejši zaključek stečajnega postopka, je bilo vsekakor v interesu vseh upnikov stečajnega postopka in s tem tudi tožeče stranke, saj bi bili v nasprotnem primeru v posledici stroškov nadaljnjega vodenja postopka poplačani v nižjem obsegu.
Intervenient je upravičen do povrnitve nastalih stroškov, v kolikor je v postopku uspela stranka, na strani katere je predlagal intervencijo, in sicer tudi v primeru, da sodišče ni izdalo posebnega sklepa o dopustitvi njegove intervencije.
razmerja med starši in otroki – začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka – začasna odredba
Ker otroci pravdnih strank niso ogroženi, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se mladoletni otroci pravdnih strank začasno zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku.
vloge v postopku - nepopolna vloga - zadostno število vlog - nepopolna tožba - nezadostno število izvodov tožbe - poziv sodišča k dopolnitvi tožbe - opozorilo na posledice - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva
Ker gre pri zavrženju za izrazito strogo sankcijo, mora biti zanjo izpolnjen še dodaten pogoj - stranka mora biti opozorjena na to, kako mora ravnati ter na posledico, ki jo bo v zadela v nasprotnem primeru. Ta pogoj je bil uzakonjen zato, da prepreči pretogo procesno ureditev, ki bi sankcionirala običajne življenjske spodrsljaje, pomote ipd. To velja tudi za primer, ko se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.