začasna nezmožnost za delo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar mora biti nepredvidljiva ali nenadna. Takšna dejstva pa mora tožnik ne samo zatrjevati, temveč tudi izkazati. Tožnik ni v ničemer izkazal, da je na dan glavne obravnave trpel takšne bolečine, ki so ga priklenile na posteljo in zaradi tega ni mogel priti na narok za glavno obravnavo. Zato predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3. KZ-1 člen 197, 197/1, 197/2. URS člen 27.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu
Pri toženi stranki je z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest prišlo do spremembe organizacije dela tako, da je bilo oblikovano novo delovno mesto inženir investicijskega projekta, hkrati pa v tej novi sistemizaciji ni bilo več delovnega mesta svetovalca poslovodstva, ki ga je zasedal tožnik. Tožena stranka je zato dokazala obstoj organizacijskega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca poslovodstva. Dokazala je, da organizacijski razlog ni bil le navidezen in da ni šlo za zlorabo inštituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Prav tako je dokazala, da je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Ravnanj začasnega direktorja tožene stranke A.A. (očitek neodobritve dopusta, neprimerne komunikacije, podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi...), ki jih je tožnik doživljal kot trpinčenje, niti posamično niti v povezavi z ostalimi zatrjevanimi ravnanji, ni mogoče opredeliti kot trpinčenje na delovnem mestu v smislu določbe 6.a člena ZDR, četudi jih je tožnik doživljal zelo čustveno.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014437
ZPP člen 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 58, 58/4.
plačilo odškodnine - začasna odredba - ugovor - vročanje
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bil sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo toženki vročen 25. 11. 2014 (s fikcijo vročitve), pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ, ko je ugovor toženke zoper navedeni sklep zavrglo kot prepozen. Ugovor je bil namreč vložen 4. 12. 2014, 8-dnevni rok za vložitev ugovora pa se je iztekel 3. 12. 2014.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - USTAVNO PRAVO
VSL0070893
ZLNDL. Zakon o urejanju mestnega zemljišča člen 20, 20-5, 20-6. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil namen Pogodbe-65 oddaja zemljišča za uporabo zaradi zgraditve stanovanjske soseske. Pri pravici uporabe tožene stranke je šlo tako za izvrševanje le nekaterih upravičenj, pravna prednica tožeče stranke je pravnemu predniku tožene stranke nepremičnine dala v uporabo pod določenimi pogoji in z omejitvami, po katerih bi tožena stranka oziroma njen pravni prednik, v primeru, da se pogojev ne bi držal, lahko pravico uporabe izgubil. Pravica uporabe tako pravnemu predniku tožene stranke nedvomno ni bila dana kot stvarna pravica. Naročilo oziroma prevzem naročila pa ni zakonita podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
najemna pogodba - višina najemnine - stroški z uporabo poslovnega prostora - obratovalni stroški - dogovor o spremembi višine najemnine - oderuška pogodba
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom oderuštva, bi morala zatrjevati in izkazati tako subjektivni element (stisko, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost, …), kot tudi očitno nesorazmerje med višino najemnine in tistim, kar je zanjo prejela. Samo njeno zatrjevanje, da poslovni prostor nima dobre lokacije, da v njem ni vode, sanitarij in odštevalnih števcev, da najemnina presega za več kot 50 % najemnino primerljivega poslovnega prostora, in da je najemnina v določenih mesecih predstavljala več kot 30 % vseh prihodkov tožene stranke, ne zadošča.
SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 19.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - ločitvena pravica
Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) ni običajna cesija, temveč dogovorjena za zavarovanje terjatve, zato pa nujno vsebuje tudi zavezo po povratnem prenosu fiduciarno prenesenih terjatev, če fiduciant poravna glavno obveznost. Ne glede na to, da je fiducirana cesija dogovorjena za zavarovanje, pa pridobi fiduciar s fiduciarno cesijo več pravne oblasti, kot jo potrebuje za namene zavarovanja, pridobi popolno imetništvo terjatve, kar pomeni, da lahko s terjatvijo tudi razpolaga, saj omejitve iz fiduciranega razmerja učinkujejo zgolj v njegovem razmerju do fiducianta, ne pa do tretjih.
SPZ je „presežek“ pravne oblasti, ob upoštevanju namena fiduciarne cesije, ki je v zavarovanju terjatve, kompenziral v primeru insolventnosti (in individualne izvršbe) in fiduciarju v primeru insolventnosti fiducianta priznava nekoliko manj kot polno imetništvo terjatve, le ločitveno pravico.
S tem, ko se fiduciarju v stečajnem postopku nad fiduciantom priznava ločitvena pravica, je v pravnem smislu ta položaj najbližji uresničitvi razveznega pogoja po prvem odstavku 207.člena SPZ in terjatev, ki je odstopljena v zavarovanje zopet preide iz premoženja fiduciarja v premoženje fiducianta, fiduciant postane imetnik terjatve, vendar zaradi tega, ker je bila odstopljena v zavarovanje, preide v premoženje fiducianta „obremenjena“ z ločitveno pravico po zakonu samem.
V trenutku prehoda fiduciarne terjatve nazaj v premoženje fiducianta, kar je v primeru insolventosti fiducianta po zakonu samem na dan začetka insolventnosti, pa fuduciar izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, ostane pa mu ločitvena pravica.
Razpolaganje tožene stranke s terjatvijo, ki je bila objekt zavarovanja, po začetku stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na ločitveno pravico, ki je nastala s trenutkom začetka stečajnega postopka, ker so takrat obstajali zakonski pogoji za ločitveno pravico - obstoj zavarovanja na terjatvi, ki je z začetkom stečajnega postopka tudi pravno “prešla” v premoženje stečajnega dolžnika, kjer je v ekonomskem smislu vseskozi bila.
pravica do obveščenosti delničarja - podatki o zadevah družbe - enakopravna obravnava vseh delničarjev
Če da poslovodstvo podatke posameznemu delničarju, jih mora (na zahtevo) dati tudi vsakemu drugemu delničarju. Poslovodstvo pa ima pravico, da zahtevanih podatkov ne da (kar velja lahko le za vse delničarje), če oceni, da so podani pogoji iz drugega odstavka 305. člena ZGD-1. V takšnem primeru se lahko delničar obrne na sodišče, ki odloča o tem, ali mora poslovodstvo dati zahtevane podatke (306. člen ZGD-1). V tem nepravdnem sodnem postopku pa sodišče odloča le o tem, ali je poslovodstvo delniške družbe utemeljeno zavrnilo (na skupščini) zahtevani podatek delničarja.
ZP-1 člen 26, 26/2, 163, 163/9. ZVoz člen 50, 50/11, 58, 58/1.
stranska sankcija - odvzem motornega vozila - nevaren voznik - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka - ponovitvena nevarnost - vožnja v času, ko se je izvrševala sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pri izreku odvzema motornega vozila vozniku, ki je lastnik odvzetega predmeta, je potrebno upoštevati okoliščine iz 26. člena ZP-1, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija večja ali manjša (drugi odstavek 26. člena ZP-1) in pri tem istočasno oceniti, ali vse navedene okoliščine utemeljujejo zaključek, da je storilec nevaren voznik oziroma, ali je podana ponovitvena nevarnost storitve prekrška z istim vozilom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074791
SPZ člen 115. ZPSPP člen 19.
dobava energije - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - najem poslovnega prostora - zavezanec za plačilo stroškov - lastnik prostora - razmerje med lastnikom in najemnikom - relativno pravno razmerje - aktivna legitimacija dobavitelja - dejanska raba
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe po zakonu bremenijo zgolj lastnika.
19. člen ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb - v konkretnem primeru do dobavitelja toplote (tožnice). Navedenega določila tako ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja tretje osebe (dobavitelja toplote) do najemnika oziroma nasprotno: za izključitev odgovornosti lastnika. Ker ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev, dobavitelj nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika. Dejanska raba, katere upravičenje ni utemeljeno na lastninski pravici, za najemnika ne ustvarja zaveze za plačilo vtoževanih stroškov. Ker najemnik ni pasivno legitimiran v razmerju do dobaviteljev, tudi ne pride v poštev subsidiarna odgovornost lastnika prostorov.
Dobavitelj lahko plačilo stroškov dobave toplotne energije zahteva neposredno le od etažnega lastnika (toženke), ta pa jih - odvisno od najemne pogodbe, lahko nato terja od najemnika.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – invalidnina – poškodba roke
Pri določanju odškodnine za duševne bolečine za zmanjšano življenjsko aktivnost se upošteva tudi priznana invalidnina. Sodišče mora po prostem preudarku in po oceni vseh okoliščin primera ugotoviti, v kolikšni meri vpliva priznana invalidnina na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
Izrek izpodbijane sodbe bi bil pravilen le, v kolikor bi sodišče prve stopnje pred tem sodbo izdano v skrajšanem postopku razveljavilo, česar pa ni storilo. Sodišče prve stopnje, ki je v ponovljenem postopku odločalo o obdolženčevem ugovoru zoper sodbo sodišča prve stopnje izdano v skrajšanem postopku, bi zato moralo le obdolženčev ugovor zavrniti kot neutemeljen.
Edini tožnikov prihodek, s katerim se moraJO preživljati on in njegovi družinski člani, je nadomestilo za invalidnost v višini 262,00 EUR. Ker je ta znesek nižji od osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 269,20 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre), pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse za tožnika v celoti.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080555
ZGD člen 416, 416/7, 430, 430/1, 435, 435/2. ZPP člen 13, 14.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – ničnost pogodbe – kogentne določbe zakona – morala – pridobitev lastnih poslovnih deležev – poseg v osnovni kapital družbe – predkupna pravica družbenikov – soglasje upravnega odbora družbe – zloraba položaja ali pravic – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – ohranjanje osnovnega kapitala – običajen način poslovanja – nekritično razpolaganje – privolitev družbenikov v oškodovanje osnovnega kapitala – vrnitveni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka
Okrnitve osnovnega kapitala iz 430. člena ZGD ni mogoče upravičevati s trditvijo, da so tudi drugi družbeniki iz družbe izstopili na enak način, oziroma, da so s tem soglašali. Gre namreč za kogentno določbo. Enako velja za določbo 435. člena ZGD o prepovedi vračila vložka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083117
URS člen 34, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – župan – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – spletni komentarji – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – žaljivost
Toženec je s spletnima komentarjema, v katerih je tožnika primerjal s Hitlerjem, navajal, da bo položnice „požrl v svojem smrdljivem gobcu“, ter podal označbo „banda pokvarjena“, presegel meje ustavno zajamčene svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime tožnika.
Sodišče prve stopnje je nadalje ob tehtanju toženčeve pravice do svobode izražanja in tožnikove pravice do osebnega dostojanstva presodilo vse zatrjevane in hkrati izkazane relevantne okoliščine primera, pri tem pa upoštevalo tako objektivna kot subjektivna merila žaljivosti. V zvezi s tem je izrecno poudarilo, da se je bil dolžan tožnik (ki je bil v času objave spornih komentarjev župan) glede na svojo funkcijo oziroma kot javna oseba sprijazniti z resno in ostro kritiko svojega ravnanja (četudi se z njo ne bi strinjal). Pravilno pa je opozorilo tudi, s čim so bile meje takšne (dopustne) kritike v konkretnem primeru s strani toženca (očitno) prekoračene.
Okoliščina, da je nezadovoljstvo z delom župana izražala velika večina lokalnega prebivalstva in da je bil toženec samo eden od nezadovoljnih občanov, njegovega konkretnega protipravnega ravnanja v ničemer ne upravičuje. Nezadovoljstvo je moč izražati tudi na dopusten način.
ZP-1 člen 27, 27/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/5. ZPrCp člen 105, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2, 2/2, 2/3, 4.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - izrek sankcij - olajševalne okoliščine - predkaznovanost - stek - dvakratnik največje mere posamezne vrste globe - absolutna bistvena kršitev postopka
Glede na ugotovitev toksikološke preiskave obdolženki odvzete krvi, iz katere izhaja, da je obdolženka imela v krvi lorazepam, se zgolj na podlagi takšnega rezultata šteje, da je vozila pod vplivom teh snovi, kar istočasno predpostavlja njeno zmanjšano sposobnost za vožnjo, ne da bi se ugotavljal in presojal dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060798
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.
Gestorjev nagib je vselej altruističen, njegov namen je dosega tuje koristi. Česa takšnega sodišče prve stopnje v ravnanju tožeče stranke ni ugotovilo, saj je njeno ravnanje temeljilo na pogodbi.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dopolnitvi tožbe, ki jo je tožeča stranka na poziv sodišča vložila v spis. Sodišče prve stopnje je dopolnjenemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi pred tem dalo toženi stranki možnost da se z dopolnitvijo seznani. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOZP člen 7. OZ člen 153, 154, 154/2. ZPP člen 14.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – oprostitev odgovornosti – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem – subjektivna odškodninska odgovornost – nevezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Oba voznika sta kršila določila ZVCP, vožnja obeh je bila zaradi vpliva alkohola neprimerna. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da sta kriva oba enako.