začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen
Tožnik je bil v spornem obdobju od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, in sicer 4 ure dnevno, po tem obdobju pa v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v tem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
ZPP člen 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 34.
plačilo sodne takse – fikcija umika tožbe – neprejem plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročilnica – izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker iz spisa izhaja, da odvetnici tožeče stranke ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse (v dopolnjeni tožbi tožeča stranka zahteva odmero sodne takse, sodišče poziva odvetnico, naj v roku nadaljnjih 3 dni predloži dokazilo o plačilu sodne takse in odvetnica piše, da ni prejela naloga), je uspelo tožeči stranki dokazati, da to kar piše na vročilnici, ni pravilno.
starostna pokojnina - ponovna odmera - pravnomočna odločba - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - ustavna odločba
Tožnici del plač, s katerimi so bile vplačane delnice oz. obveznice za notranji odkup, ni bil upoštevan pri izračunu pokojninske osnove, kot je razvidna iz dokončne odločbe z dne 16. 1. 2003. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka v skladu s 183. členom ZPIZ-2, ki omogoča razveljavitev oz. spremembo dokončne odločbe, odločiti o spremembi dokončne odločbe z dne 16. 1. 2013 in tožnici ponovno odmeriti starostno pokojnino.
V bistveno enaki zadevi je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-239/14-10 z dne 26. 3. 2015 presodilo, da tako ZPIZ/92 kot sedaj veljavni ZPIZ-2 urejata posebno izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega je mogoče zahtevati ponovno odmero pokojnine, in sicer v primerih, da se odpravijo morebitna prikrajšanja, ki so nastala zaradi uporabe 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, torej zaradi neupoštevanja dela plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup v primeru lastninskega preoblikovanja podjetij. Ustavno sodišče RS je ob ugotovitvi, da ZPIZ-1 takega izrednega pravnega sredstva ne vsebuje, določilo, da zavod (tožena stranka) odmeri pokojnino po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pokojnine.
stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov pravdnega postopka – načelo uspeha – načelo potrebnosti – potrebnost stroškov – odmera stroškov – nagrada za postopek
Prvostopenjsko sodišče je priglašeno nagrado za postopek priznalo le v znesku 10 % v odvetniški tarifi določene nagrade in kot nosilni razlog za zmanjšanje nagrade navedlo ugotovitev, da je tožena stranka v predmetnem postopku vložila identičen odgovor na tožbo (ter prvo in drugo pripravljalno vlogo) kot v drugem postopku. Vendar če je nagrada odvetniku predpisana s tarifo, se le-ta odmeri po tarifi in kriterijih iz tarife in ne po poljubnih kriterijih. Gre za dva ločena postopka, v katerih tožnika nista identična, sodišče pa o povrnitvi stroškov odloča v vsakem postopku posebej, upoštevaje pri tem le kriterij potrebnosti teh stroškov za vsako konkretno pravdo. Čim je prvostopenjsko sodišče presodilo strošek nagrade pooblaščencu tožene stranke za postopek kot potrebnega za pravdo, je bilo dolžno le-to odmeriti in glede na uspeh tožene stranke skladno s tar. št. 3100 ZOdvT tudi priznati toženi stranki po navedeni tar. št. predpisano nagrado v celotnem obsegu.
smrt izvršitelja med postopkom - pravna praznina – zamenjava izvršitelja
Ne ZIZ ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja nimata izrecnih določb o smrti izvršitelja, ne kakšni so nadaljnji postopki bodisi sodišča bodisi strank ali Zbornice izvršiteljev. Gre za pravno praznino in to napolni sodišče tako, da upošteva predpise, ki urejajo podobne primere. Izvršilno sodišče mora rešiti nastalo situacijo ob smrti izvršitelja, sicer lahko pride do dalj časa trajajočega dejanskega zastoja, ki bi sicer trajal vse dotlej, dokler upniki ne bi izvedeli za smrt izvršitelja in predlagali novega. Sodišče prve stopnje je pravilno primerjalo smrt izvršitelja z razlogi za njegovo razrešitev po (takrat veljavnem) prvem odstavku 287. člena ZIZ. Med razlogi za razrešitev so tudi nekrivdni razlogi, podobno kot smrt.
Uporaba določb je utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, a le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja.
dokaz z izvedencem – predmet dokazovanja z izvedencem – strokovno znanje
Predmet dokazovanja z izvedencem je strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga in posredno konkretna dejstva, katerih ugotavljanje terja posebno strokovno znanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081997
OZ člen 62, 311, 631. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 182, 182/3.
podjemna pogodba – pogodba o delu – direktna tožba podizvajalca zoper naročnika – zakonita cesija – rok, določen v mesecih – računanje časa – ugovor litispendence – izpodbojnost plačila podizvajalcu – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – pogojna terjatev – podredni tožbeni zahtevek – stroški postopka – pobot stroškov – stroški stranskega intervenienta
S sklicevanjem na zapadlost tožnikove terjatve do stranskega intervenienta ni mogoče sklepati tudi na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke. Na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke ni mogoče sklepati niti iz sklicevanja na izkazanost toženkinega zadrževanja nekaj čez 100.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je navedeni znesek tožena stranka zadrževala na podlagi pogodbe, sklenjene s stranskim intervenientom, po kateri je imela pravico zadržati plačilo zaradi zavarovanja pogodbenih obveznosti do končne primopredaje vseh del oziroma do potrditve končnega obračuna s strani naročnika. Da je bil ta pogoj za sprostitev zadržanih sredstev izpolnjen in je s tem zapadla tudi terjatev stranskega intervenienta do tožene stranke, pa tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala.
Ker je v sklepu o preizkusu terjatev tožnikova terjatev obravnavana kot pogojna, ni bojazni, da bi tožnik prišel do dvakratnega poplačila svoje terjatve (po sodbi v tem sporu in v stečajnem postopku po sklepu o preizkusu terjatev), ker bo z nastopom razveznega pogoja – to je poplačila tožnikove terjatve po izpodbijani sodbi, terjatev tožeče stranke do stranskega intervenienta prenehala. Zato ni utemeljen niti v pritožbah izpostavljen ugovor litispendence, niti ugovor res iudicata. Plačilo tožene stranke kot naročnika tožeči stranki kot podizvajalcu oziroma sodelavcu podjemnika na podlagi 631. člena OZ tudi ni izpodbojno v stečajnem postopku zoper stranskega intervenienta kot podjemnika.
Plačnik stroškov druge stranke in njenega intervenienta je le stranka postopka, ni pa zavezanec za povrnitev stroškov stranski intervenient. Ker stranski intervenient ni zavezanec za povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke, do pobota njunih stroškov ne more priti. Tak pobot je mogoč le med stroški obeh pravdnih strank.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070877
ZTLR člen 25. ZD člen 32, 103, 104, 104/2. ZZZDR člen 124, 124/1. ZPP člen 7, 216, 337, 337/1. ZOdvT člen 36.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – gradnja na tujem svetu – dogovor o gradnji – dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji – dolžnost otrok preživljati starše – uporaba prostega preudarka – neveljavna dedna pogodba – obseg zapuščine – izločitev v korist potomcev – sklepčnost izločitvenega zahtevka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev razpravnega načela – uporaba prostega preudarka – stroški postopka – izplačilo odvetniške nagrade iz državnega proračuna
Za pridobitev lastninske pravice zgolj materino soglasje za gradnjo in realizacija dovoljene gradnje za pridobitev tožničine lastninske pravice nista zadoščala, temveč bi zapustnica morala soglašati tudi s prenosom lastninske pravice na tožnico.
Posamična vlaganja v smislu gradnje na tujem zemljišču ne opravičujejo izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Bistveno je, da je prispevek k povečanju premoženja nastal kot rezultat skupnega delovanja zapustnice in tožnice v okviru pridobitne skupnosti med njima.
povrnitev škode - regresni zahtevek - solidarni dolžniki - regres plačnika - odgovornostna zavarovalnica - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - napačna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka je oškodovanki odškodnino izplačala kot odgovornostna zavarovalnica svojega zavarovanca. V takem primeru je začetek zastaralnega roka vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico, da terja plačilo regresa. Ta trenutek pa je nastopil šele z izplačilom odškodnine oškodovancu.
Za priposestvovanje služnosti dejstvo njene koristnosti (potrebnosti) ni pomembno. Razen tega je treba prenehanje služnosti, če je postala nekoristna, uveljavljati z ustreznim zahtevkom v pravdi (zgolj ugovor pri tem ne zadošča).
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - TUJCI
VSL0063150
ZLNDL člen 1, 1/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZFPPIPP člen 22, 300, 300/2, 310, 310/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZTLR člen 29, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2.
stečajni postopek - izločitvena pravica - pogoji za priposestvovanje - tujci - tuja pravna oseba - lastninjenje - družbena lastnina - sprememba zakonodaje - MSVN
Stečajni dolžnik ima pasivno procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdi na ugotovitev (ne)obstoja izločitvene pravice le, če je ta izločitveno pravico prerekal, sicer pa ne.
ZLNDL ne velja za tuje fizične in pravne osebe. V konkretnem primeru se uporablja UZITUL, zato bi morala tožeča stranka dokazati, da je do njegove uveljavitve dne 26. 6. 1991 že potekla desetletna priposestovalna doba. Od tega trenutka dalje pa tujci v Republiki Sloveniji niso mogli pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Na dan 31. 12. 1990 je imela pritožnica na spornih nepremičninah le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki bi jo pred tem pridobila na pravnoposlovni podlagi ali s priposestvovanjem To pomeni, da razen pravice uporabe na nepremičnini ni imela nobene pravice, ki bi ji jo lahko in bi jo morala priznati Republika Slovenija na podlagi določb MSVN in njegovih prilog.
Razlog za postavitev začasnega zastopnika ni bila toženčeva ne-seznanjenost z obstojem predmetnega postopka, ampak dejstvo, da nima znanega bivališča, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne more ne vabiti niti mu pošiljati kakršnihkoli pisanj. Posledično pa je onemogočeno tudi njegovo nastopanje v postopku.
Za odločitev o stroških priglašenih v pritožbi, ki so v celoti stroški začasnega zastopnika (in ki jih je, ne glede na svoj uspeh v pravdi, v razmerju do začasnega zastopnika dolžna nositi tožeča stranka), je pristojno sodišče prve stopnje.
obveznost plačila - plača - pogodbeni dogovor o plači - plačilo razlike v plači
Delavec se lahko z delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi dogovori za ugodnejše pravice od tistih, ki mu jih dajejo zakon, podzakonski akti, kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca. Tožnik se je s toženo stranko v pogodbi o zaposlitvi dogovoril za višjo plačo, kot bi mu šla po Pravilniku o plačah, vendar to še ne pomeni, da takšna pogodbena določba ni pravno veljavna. Na veljavnost te pogodbene določbe nima bistvenega vpliva ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi vedel, kakšen način nagrajevanja bo veljal zanj. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, zato ker naj bi tožena stranka storila napako, ker z njim ni sklenila aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Napaka tožene stranke ne more iti tožniku v škodo. Tožena stranka je imela možnost s tožnikom skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem bi se z njim dogovorila za plačo, ki bi bila v skladu z določili Pravilnika o plačah. Ker tega ni storila, je edino upoštevna in zavezujoča določba pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tožnikovo plačo. Zato je bila med tožnikom in toženo stranko dogovorjena osnovna plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. S tem pa je podana tudi obveznost tožene stranke, da je tožniku osnovno plačo v takšni višini (ob upoštevanju usklajevanja v skladu s Pravilnikom o plačah) tudi obračunavala in izplačevala.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076381
SZ-1 člen 25, 25/4, 30, 30/1. OZ člen 197. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – stroški upravljanja večstanovanjske stavbe – upravnik – stroški računa za sanacijo fasade večstanovanjske stavbe – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Etažni lastniki so odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače (1. odstavek 30. člena SZ-1). Plačilo stroškov upravljanja je torej njihova obveznost, ki temelji na zakonu. Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da sodijo stroški sanacije fasade med stroške upravljanja oziroma vzdrževanja večstanovanjske stavbe (4. odstavek 25. člena SZ-1).
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namenjen izrednim situacijam, ko je treba koristi otroka zavarovati pred zaključkom pravdnega postopka, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nepopravljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
S tem, ko sodišče strankam ni vročalo mnenj CSD, ni zagrešilo kršitve načela kontradiktornosti postopka.
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22, 22/1, 24.
oskrba s pitno vodo – plačilo porabljene vode
Dokazanost navedb, da je prišlo do zamrznitve vode v javnem vodovodnem omrežju, da je bila posledično motena oskrba z vodo na toženčevem priključku, da mu je tožnikov delavec dal navodilo, naj za preprečitev ponovnega motenja pusti nekoliko odprto pipo v svojem domu, da je vtoževana količina vode, kolikor odstopa od toženčeve povprečne porabe, posledica upoštevanja tega navodila, bi mogla utemeljevati zaključek, da je tožnik upravičen zaračunati le povprečno porabo vode v primerljivem obdobju. Ker bi s takim ravnanjem toženec preprečil neizpolnjevanje tožnikove obveznosti o redni oskrbi s pitno vodo, mu ne bi bilo dopustno naložiti bremena, povezanega s takim ravnanjem, in ki bi bilo ugotovljivo ob upoštevanju odstopanja ugotovljene porabe vode v obdobju, na katerega se nanaša sporna terjatev, od povprečne porabe vode tožnika v daljšem obdobju.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/2, 49, 49/1.
nagrada izvedencu - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - obseg dodatne dokumentacije - povečanje nagrade - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - posebno specialistično strokovno znanje
Za priznanje povečanja nagrade zaradi uporabe posebnega specialističnega strokovnega znanja mora izvedenec pojasniti za katero znanje gre, to specialistično znanje pa mora tudi biti “nadstandardno” oziroma posebno glede na siceršnjo stroko izvedenca. Če bi sprejeli zgolj razlago izvedenca, kot jo je podal glede svojega posebnega specialističnega strokovnega znanja v stroškovniku, bi moralo sodišče cenilcem ekonomske stroke - ocenjevalcem vrednosti podjetij vedno priznavati dodatek za posebno specialistično strokovno znanje zgolj zato, ker so ocenjevalci vrednosti podjetij, to pa bi pomenilo neenako obravnavanje izvedencev oziroma cenilcev.
Ugotovljeno je bilo, da so se dediči dogovorili, da toženka uporablja, živi v hiši do svoje smrti in to neodplačno. Tak dogovor ni mogoče opredeliti kot prekarij. Za prekarij gre, kadar se raba stvari prepusti neodplačno, bistveno pa je tudi, da je dano dovoljenje do preklica, za kar pa v obravnavani zadevi ni šlo.
Vprašanje, ali ima določeno zemljišče status funkcionalnega zemljišča, je predhodno vprašanje, o katerem mora - ker v upravnem postopku o tem ni bilo odločeno - odločiti sodišče. Gre za pravno vprašanje, ki ga je treba rešiti upoštevajoč pravila, ki so jih upravni organi v času pridobitve upoštevali v upravnih postopkih, ki so se vodili na zahtevo uporabnikov za določitev funkcionalnega zemljišča. Ker je bilo funkcionalno zemljišče v konceptu družbene lastnine podlaga za oblastveno prisvajanje (določanje pravice uporabe), njegovega obsega takratna praksa ni razlagala ekstenzivno; zlasti ko je bilo to zemljišče fizično ločeno od stavbe.