lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odjava iz zavarovanja
Zavarovanci po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ so osebe, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Tožnik je opravljal dejavnost izvršitelja in je obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopila z dnem vpisa izvršitelja v predpisani register ter se je zaključila z dnem izbrisa iz registra. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bil tožnik iz Poslovnega registra Slovenije izbrisan kot izvršitelj dne 6. 3. 2012. S tem dnem so prenehali pogoji za zavarovanje tožnika iz naslova opravljanje samostojne poklicne dejavnosti po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, zato ga je tožena stranka s tem dnem upravičeno odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Prekrškovnegi organ v pritožbi ponuja zgolj drugačno dokazno oceno, kot jo je argumentirano sprejelo v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločalo o zahtevi za sodno varstvo kršitelja vloženi zoper plačilni nalog prekrškovnega organa. Zato takšna vsebina pritožbe v resnici pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke 154. člena ZP-1, čeprav se v pritožbi uvodoma navaja, da je podana na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZP-1, v nadaljevanju pa zatrjuje bistveno kršitev določb postopka o prekršku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZP-1. Iz navedenega razloga pa v obravnavani zahtevi za sodno varstvo glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 pritožba prekrškovnemu organu ni dovoljena.
ZZVZZ člen 23, 23-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 44, 44/2, 44/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje - stacionarno zdravljenje
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti ob podanem bolezenskem stanju iz 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izpolnjen vsaj en pogoj pričakovanega učinka zdraviliškega zdravljenja iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje iz 4. alineje prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici gre za artrozo velikih sklepov s funkcionalno prizadetostjo). Ker je sočasno izpolnjen tudi pogoj iz 1. alineje drugega odstavka 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici bi prišlo do bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja za daljši čas), je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja utemeljen.
postopek v sporih majhne vrednosti – nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – število vlog – pravica do izjave – vročanje – neposredna vročitev stranki – vročitev pooblaščencu
Tožeča stranka je že dopolnitev tožbe skupaj s priloženim pooblastilom vložila preko svojega pooblaščenca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo pripravljalno vlogo (oziroma odgovor na tožbo) tožene stranke z dne 2. 4. 2013 vročati tožeči stranki preko njenega pooblaščenca in ne neposredno tožeči stranki, kot je storilo v tem primeru. Takšna vročitev ni veljavna in predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o navedbah in dokazih tožene stranke, in možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje - skladno s pravili o številu vlog, ki veljajo v sporih majhne vrednosti.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014437
ZPP člen 142, 142/3, 142/4. ZIZ člen 58, 58/4.
plačilo odškodnine - začasna odredba - ugovor - vročanje
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bil sklep o zavarovanju terjatve z začasno odredbo toženki vročen 25. 11. 2014 (s fikcijo vročitve), pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ, ko je ugovor toženke zoper navedeni sklep zavrglo kot prepozen. Ugovor je bil namreč vložen 4. 12. 2014, 8-dnevni rok za vložitev ugovora pa se je iztekel 3. 12. 2014.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014370
OZ člen 83, 131.
nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost - dogovor o plačilu odškodnine - izvensodna poravnava
Tožnik je dne 4. 11. 2011 toženi stranki (delodajalcu) podal zahtevo za plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu, dne 12. 4. 2012 pa je vložil tožbo na sodišče. Tožnik je z izjavo z dne 4. 12. 2012 potrdil, da bo „preklical tožbo v zvezi z odškodninskim zahtevkom in da je dobil v celoti izplačan bolniški stalež“, kar je tožnik storil z umikom tožbe 18. 5. 2012. Dejstvo, da je tožnik umaknil tožbo skladno z dogovorom z dne 4. 12. 2011, potrjuje, da je pri sporni izjavi („da je dobil v celoti izplačan bolniški stalež“) prišlo do napake v zapisu ter da je dejansko šlo za dogovor o plačilu odškodnine za nesrečo pri delu. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožnik v tem sporu uveljavlja odškodnino iz istega naslova, ni utemeljen.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski zavod - podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - pedagoška dejavnost
Tožnik ni navedel delovnega mesta in ni pojasnil delovnega časa, v zvezi s katerim uveljavlja obstoj delovnega razmerja. Z listinskimi dokazi tudi ni dokazal svoje vključitve v organiziran delovni proces tožene stranke in dela po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Ker niso podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, tožbeni zahtevek na obstoj delovnega razmerja ni utemeljen.
ZVis v 63. členu določa, da lahko visokošolski zavod, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, sklene pogodbo o delu v skladu z ZVis in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine z ZVis določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v študijskem letu. Ta določba omogoča visokošolskemu zavodu sklenitev pogodbe o delu (podjemne pogodbe) v primeru, ko ne more več skleniti pogodbe o zaposlitvi (vsa sistemizirana delovna mesta so zasedena). Vendar pa ta določba ne daje podlage za transformacijo civilnopravnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - stroški za prehrano - stroški za prevoz
Prvo tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornih mesecih ni izplačala plače, stroškov za prehrano in prevoz, zato je tožničin zahtevek iz tega naslova utemeljen. Na podlagi Pogodbe o izčlenitvi in prevzemu, sklenjeni med prvo toženo in drugo toženo stranko, v kateri je bilo določeno, da drugo tožena stranka vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, ki ga je nanjo prenesla prvo tožena stranka, pa je za izpolnitev obveznosti odgovorna tudi drugo tožena stranka kot solidarni dolžnik.
ZSPJS člen 32, 32/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4.
dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - vojak - ruski turnus - čisti denarni zahtevek - sodno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik delal v t.i. 12-urnem ruskem turnusu, kar pomeni, da je delo opravljal v izmenskem delovnem času in da je delal ponoči. Štelo je, da je to dokazano na podlagi izpovedi tožnika in izračuna tožene stranke, glede katerega je sodišče zaključilo, da tožena stranka z izračunom, ki ga je sama pripravila, posredno priznava, da je tožnik v spornem obdobju opravljal izmensko delo in mu zato pripada dodatek za izmensko delo in dodatek za nočno delo. Odločitev sodišča prve stopnje je pomanjkljiva, ker se je sodišče zgolj sklicevalo na tožnikovo izpoved in na to, da je tožena stranka posredno potrdila izpoved tožnika s tem, ko je predložila izračun dodatka za izmensko in nočno delo. Tožena stranka pravilno opozarja, da je pripravila svoj izračun dodatka za izmensko delo in dodatka za nočno delo, ker se z izračunom, ki ga je predložil tožnik, ni strinjala in da je z izračunom skušala podkrepiti svoje trditve, da je izračun tožnika napačen, zato izračun ne predstavlja pripoznave zahtevka. Poleg tega sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve, da naj bi tožnik v spornem obdobju opravljal izmensko delo ter zakaj naj bi bil upravičen do razlike v plačilu dodatka za nočno delo. V tem delu je sodba sodišča prve stopnje neobrazložena, zato jo je pritožbeno sodišče razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Delavec je upravičen do dodatka za izmensko delo, četudi takšno delo ni bilo odrejeno z ukazom načelnika GŠ SV, zadošča že, da je tožnik delo opravljal na podlagi mesečnega razporeda dela, ki je bil objavljen na oglasni deski in podpisan s strani nadrejenega delavca.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina izvedenskega mnenja - nasprotje med razlogi in vsebino listin
Ker je sodišče prve stopnje k podanemu mnenju izvedenca dodalo dodatno vsebino, je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP iz 15. točke II. odst. 339.čl. ZPP.
policijska pooblastila – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – vozniško dovoljenje, ki je na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati
Po določbi 13. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) spada med naloge policistov tudi nadzor voznikov, zato je bil policist upravičen zahtevati od obdolženca, ki je bil pred tem udeležen v cestnem prometu kot voznik motornega vozila, da se izkaže z veljavnim vozniškim dovoljenjem za vožnjo vozila tiste kategorije, ki ga je upravljal.
ZPP člen 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 34.
plačilo sodne takse – fikcija umika tožbe – neprejem plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročilnica – izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker iz spisa izhaja, da odvetnici tožeče stranke ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse (v dopolnjeni tožbi tožeča stranka zahteva odmero sodne takse, sodišče poziva odvetnico, naj v roku nadaljnjih 3 dni predloži dokazilo o plačilu sodne takse in odvetnica piše, da ni prejela naloga), je uspelo tožeči stranki dokazati, da to kar piše na vročilnici, ni pravilno.
KZ-1 člen 259, 259/1. ZJU člen 123, 123/2, 123/2-1.
disciplinski ukrep - kršitev delovnih obveznosti
Očitek tožene stranke tožnici, da naj bi pri opravljanju uradnih nalog - nadzoru cestnega prometa (akcija promil) v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti napisala lažni rezultat in ne rezultata, kot naj bi izhajal iz zapisa rezultatov alkotesta, s čimer naj bi izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259/1 členu KZ- 1 ter s tem ravnanjem storila težjo disciplinsko kršitev po 1. točki drugega odstavka 123. člena ZJU, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obstaja dvom o tehnični brezhibnosti aparata (alkotesta), s katerim so bile opravljene meritve, saj se število navedenih preizkusov alkoholiziranosti po poročilu o opravljeni službi bistveno razlikuje od števila preizkusov po spominu iz aparata. Zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskega organa prve stopnje in organa druge stopnje utemeljen.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - smrt delodajalca
Tožnik je bil zaposlen pri delodajalcu (s. p), ki je dne 23. 6. 2012 umrl. Ker nobeden od dedičev pokojnega delodajalca ni nadaljeval z njegovim podjetjem oziroma njegovo dejavnostjo, je bil delodajalec izbrisan iz sodnega registra. Tožniku je dne 31. 12. 2012, ko je dejavnost pokojnega delodajalca prenehala, delovno razmerje prenehalo skladno z 2. odstavkom 78. člena ZDR. Tožena stranka ni pravna naslednica bivšega tožnikovega delodajalca, zato v tem sporu ni pasivno legitimirana. Tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal ugotovitev, da dejavnost pokojnega delodajalca nadaljuje tožena stranka, zato ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pisno opozorilo tožene stranke pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bilo utemeljeno, saj je tožena stranka prav pri tožnici postopala drugače kot sicer, in sicer je tožnici vročila pisni opomin zaradi prodaje nepara obutve, čeprav je tožnica imela samo en minus in predhodno tudi ni prejela ustnega opomina (običajno je tožena stranka ustno opomnila delavce s tremi minusi, šele nato je izdala pisni opomin). Zato kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove zaposlitev drugega delavca, razen tožnice, na določeno delovno mesto. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo nastala. Ker tožnica ni verjetno izkazala, da terjatev obstoji ali da ji bo nastala (ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za izdajo predlagane začasne odredbe.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu – dokazilo o prijavi na zdravniški pregled – vrnitev v prejšnje stanje – izpolnitveni rok
Glede na to, da se je storilec na kontrolni zdravniški pregled prijavil znotraj roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (2. aprila 2015), rok pa mu je iztekel 10. aprila 2015 ter je iz potrdila zdravstvenega doma že ob prijavi razvidno, da je imel naročen zdravniški pregled 17. aprila 2015, torej po izteku roka, ki so mu ga nato ponovno preložili, pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilec na to, kdaj bo lahko zdravniški pregled opravil ni imel nobenega vpliva in je zato šteti, da je bilo s predložitvijo dokazila o prijavi na zdravniški pregled ter naknadno predložitvijo potrdila o opravljenem zdravniškem pregledu zadoščeno zakonski zahtevi. Drugačna razlaga zakonske določbe bi privedla do neenakega obravnavanja storilcev glede pravic (22. člen Ustave), ki jih imajo po izrečenem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, t.j. da predlagajo odložitev izvršitve sankcije.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - postopek osebnega stečaja - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - končanje postopka - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti
Ker premoženje iz 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga je dolžnica pridobila oziroma ga pridobiva po pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišče v Ljubljani opr. št. St 2135/2011 o odpustu obveznosti z dne 10. 6. 2014, ne spada več v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan ta sklep, je izvršba terjatev, ki so nastale po začetku osebnega stečaja, dopustna.