zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Prekrškovnegi organ v pritožbi ponuja zgolj drugačno dokazno oceno, kot jo je argumentirano sprejelo v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločalo o zahtevi za sodno varstvo kršitelja vloženi zoper plačilni nalog prekrškovnega organa. Zato takšna vsebina pritožbe v resnici pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. točke 154. člena ZP-1, čeprav se v pritožbi uvodoma navaja, da je podana na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZP-1, v nadaljevanju pa zatrjuje bistveno kršitev določb postopka o prekršku na podlagi prvega odstavka 154. člena ZP-1. Iz navedenega razloga pa v obravnavani zahtevi za sodno varstvo glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 pritožba prekrškovnemu organu ni dovoljena.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije
Stranski intervenient je bil v spornem obdobju sposoben za opravljanje del v skladu z odločbo ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil stranski intervenient v spornem obdobju nezmožen za delo zaradi bolezni, ni utemeljen.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evrope št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o Uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
podlaga za izdajo evropskega izvršilnega naloga - razveljavljena sodba sodišča prve stopnje
Sodba Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu izdana v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je dovoljena izvršba in odločitvi, da bo sodišče odločalo o zahtevku v pravdnem postopku, ne more predstavljati podlage za izdajo evropskega izvršilnega naloga.
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove zaposlitev drugega delavca, razen tožnice, na določeno delovno mesto. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo nastala. Ker tožnica ni verjetno izkazala, da terjatev obstoji ali da ji bo nastala (ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za izdajo predlagane začasne odredbe.
starostna pokojnina - ponovna odmera - pravnomočna odločba - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - ustavna odločba
Tožnici del plač, s katerimi so bile vplačane delnice oz. obveznice za notranji odkup, ni bil upoštevan pri izračunu pokojninske osnove, kot je razvidna iz dokončne odločbe z dne 16. 1. 2003. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka v skladu s 183. členom ZPIZ-2, ki omogoča razveljavitev oz. spremembo dokončne odločbe, odločiti o spremembi dokončne odločbe z dne 16. 1. 2013 in tožnici ponovno odmeriti starostno pokojnino.
V bistveno enaki zadevi je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-239/14-10 z dne 26. 3. 2015 presodilo, da tako ZPIZ/92 kot sedaj veljavni ZPIZ-2 urejata posebno izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega je mogoče zahtevati ponovno odmero pokojnine, in sicer v primerih, da se odpravijo morebitna prikrajšanja, ki so nastala zaradi uporabe 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, torej zaradi neupoštevanja dela plače, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup v primeru lastninskega preoblikovanja podjetij. Ustavno sodišče RS je ob ugotovitvi, da ZPIZ-1 takega izrednega pravnega sredstva ne vsebuje, določilo, da zavod (tožena stranka) odmeri pokojnino po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pokojnine.
ZPP člen 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 34.
plačilo sodne takse – fikcija umika tožbe – neprejem plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročilnica – izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker iz spisa izhaja, da odvetnici tožeče stranke ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse (v dopolnjeni tožbi tožeča stranka zahteva odmero sodne takse, sodišče poziva odvetnico, naj v roku nadaljnjih 3 dni predloži dokazilo o plačilu sodne takse in odvetnica piše, da ni prejela naloga), je uspelo tožeči stranki dokazati, da to kar piše na vročilnici, ni pravilno.
začasna nezmožnost za delo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar mora biti nepredvidljiva ali nenadna. Takšna dejstva pa mora tožnik ne samo zatrjevati, temveč tudi izkazati. Tožnik ni v ničemer izkazal, da je na dan glavne obravnave trpel takšne bolečine, ki so ga priklenile na posteljo in zaradi tega ni mogel priti na narok za glavno obravnavo. Zato predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zdravstveno stanje - delovna zmožnost - diskriminacija
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je C. d.o.o. (organizacija, ki se ukvarja s strokovnimi nalogami na področju varstva pri delu) na podlagi zdravstvene dokumentacije podala mnenje, da tožnica zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogla opravljati dela na večjih stružnicah, kjer so prisotne večje fizične obremenitve, saj bi si s tem še dodatno poslabšala načeto zdravstveno stanje, količina dela na malih stružnicah pa je upadla. Tožena stranka se ne more sklicevati na to, da je tožnici pogodbo o zaposlitvi odpovedala zaradi varovanja njenega zdravstvenega stanja. Tožničino zdravstveno stanje bi morala zavarovati z ustreznim postopkom pred ZPIZ. Tako ravnanje delodajalca je diskriminatorno po 6. členu ZDR-1, saj mora delodajalec pri odrejanju dela upoštevati delavčevo delazmožnost, trajne omejitve delovnih zmožnosti pa ugotavlja ZPIZ v invalidskem postopku. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-13. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/5, 20/6. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/6, 30, 30/2. ZPol člen 93.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - upravičenost - rizične razmere - policist
Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki je določen v 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS, je predviden za delo v posebnih okoliščinah, ko gre za rizične razmere (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracije, naravne nesreče, epidemije). Ker je tožnik (policist) v spornem času opravljal delo (varovanje veleposlanika, njegove družine in ostalih zaposlenih na veleposlaništvu) na območju (tujina), kjer so bile razmere rizične (odvijali so se nemiri in ugrabitve) in takšno delo oziroma takšne okoliščine niso bile zajete in predvidene v že priznanih dodatkih iz 20. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v Vladi Republike Slovenije in v upravnih organih, tožniku za sporno obdobje pripada dodatek po 13. točki prvega odstavka 39. člena KPJS.
znižanje plačila vrtca - dohodek - dobiček od kapitala
V skladu s 13. členom ZUPJS je dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dopustno zmanjšati le za izplačane preživnine in periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati, pa ni začela prejemati drugih periodičnih prejemkov (kot na primer plače, pokojnine, preživnine, rente in drugih dohodkov, ki se prejemajo v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih). Med te izdatke oz. prejemke ni mogoče uvrstiti izgube na kapitalu tožnika za odsvojeno nepremičnino (ugotovljene v davčnem postopku kot razlike med nabavno in prodajno vrednostjo zaradi upoštevanja investicijskih in vzdrževalnih stroškov).
ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev upošteva premoženje. V 6. točki 1. odstavka 17. člena ZUPJS-a je določeno, da se med drugim v premoženje štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugačnem računu, kadar ne predstavljajo dohodka iz 1. odstavka 12. člena istega zakona, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v premoženje ne more biti vštet znesek na varčevalnem računu, če je vključen že v znesek prejemka iz naslova dohodka.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina izvedenskega mnenja - nasprotje med razlogi in vsebino listin
Ker je sodišče prve stopnje k podanemu mnenju izvedenca dodalo dodatno vsebino, je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP iz 15. točke II. odst. 339.čl. ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za pritožbo
Izpodbijana sodba je bila vročena pooblaščenki tožnika dne 23. 9. 2014, na pravilnem naslovu. Prvi dan roka za vložitev pritožbe je bil 24. 9. 2014 in se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel v sredo 8. 10. 2014. Pritožba z dne 9. 10. 2014 je bila priporočeno oddana po pošti v četrtek dne 9. 10. 2014, to je po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (343/2 ZPP) in je zato prepozna.
ZPIZ-1 člen 66, 68, 68-1, 68-2 . Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 37.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja upoštevalo stališče, ki ga je v podobni zadevi zavzelo Vrhovno sodišče RS in pravilno izhajalo iz določbe 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter dobi, prebiti v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, seštelo. Tako je upoštevalo dobo, prebito v Sloveniji, v trajanju 8 let in dobo, prebito v Republiki Hrvaški, kjer je tožnik dopolnil 8 let in več oziroma je skupaj dopolnil več kot 16 let pokojninske dobe. Z dobo v takšnem trajanju je tožnik izpolnil pogoj 1/3 delovnih let in pogoje iz 2. alinee prvega odstavka 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
neizbran kandidat - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo kot prepozno. Tožnik je bil najkasneje s podpisom pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom dne 29. 8. 2011 seznanjen z neizbiro, kar pomeni, da je tožnik najkasneje tega dne prejel obvestilo delodajalca o neizbiri kandidata z dne 8. 7. 2011 in izvedel za kršitve, zato je tedaj začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz petega odstavka 204. člena ZDR. Ker je tožnik tožbo vložil 29. 8. 2012, jo je vložil prepozno, zato je pravilno zavržena.
invalidska pokojnina - invalidnost II. kategorije - starost - poklicna rehabilitacija
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti, to starost pa je dopolnil, še preden je bila izdana izpodbijana prvostopenjskega odločba tožene stranke, zato je v tem primeru že izpolnjeval pogoje po določbi 2. alinee 67. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. ZPIZ-1 v 2. alinei 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star več kot 50 let. To določbo je namreč potrebno razlagati tako, da pridobi pod določenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL9983096
ZPP člen 339, 339/2, 454, 454/2.
upravnik – stroški obratovanja in vzdrževanja – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti – izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka – pritožbeni razlogi
Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo sodbo brez obravnave, ko pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, da sodišče razpiše obravnavo.
stroški postopka – izvedba dokaza z izvedencem – založitev predujma za delo izvedenca – obročno plačilo predujma – predlog za obročno plačilo predujma za izvedenca – rok za plačilo predujma – predlog za podaljšanje roka – odložitev plačila stroškov izvedenca – oprostitev plačila stroškov za izvedenca – predujem za izvedbo dokaza – opustitev izvedbe dokaza
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ponovni predlog tožene stranke za obročno plačilo predujma za izvedenca, ker v zakonu ni podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
Tožnik je kršil konkurenčno prepoved s tem, ko je v spornem obdobju iz skladišča tožene stranke odtujil izdelke, ki niso sodili v njegovo področje in veliko količino izdelkov s svojega prodajnega področja. Ti izdelki so bili s tožnikovo pomočjo preko konkurenčnega podjetja prodani podjetju v tujino. Protipravno ravnanje toženca se kaže v kršitvi konkurenčne prepovedi, ki je v vzročni zvezi s škodo, ki jo tožeča stranka utemeljeno vtožuje v višini vrednosti spornih izdelkov. Ugotovljena je tudi toženčeva krivda v obliki naklepa, saj se je toženec nedvomno zavedal in zasledoval svojo lastno korist v obliki sklepanja poslov za svoj račun oziroma za podjetje, konkurenčno tožeči stranki, v njeno škodo. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne pomeni, da je neutemeljen tožničin zahtevek za ugotovitev, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sama podala in da ni upravičena do vtoževanih zneskov, ki jih zahteva na tej podlagi. Tožnica je bila, ko je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato je med odpovednim rokom (za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga s strani delodajalca) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo je možno odpovedati ves čas njenega trajanja in na to pravico tožnice kot delavke ne vpliva okoliščina, da ji je tožena stranka že pred tem podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.