Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2. OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057. ZIZ člen 17, 17/1, 21. ZN člen 4. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5. ZPP člen 3, 3/1, 7, 212.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - potrošniška kreditna pogodba - zavrnitev izvršilnega predloga - pravno razmerje s tujim elementom - uporaba tujega (avstrijskega) prava - načelo stroge formalne legalitete - prepoved obrestovanja obresti - nasprotovanje kogentnim predpisom domačega prava - skladnost izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - specifikacija terjatve upnika - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, vendar upnik s tem ne more pridobiti možnost doseči protipravnega učinka, ki ga v pravdi ne bi mogel in na ta način pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo.
ZIZ člen 32, 32/1, 162, 163, 163/1. SPZ člen 22, 229, 230, 230/3, 247, 247/1, 247/3, 248.
predmet izvršbe – izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice – premoženjska pravica – osebna služnost – osebne pravice – služnost stanovanja
Izvršba na premoženjsko oziroma materialno pravico se opravi z rubežem pravice in z njenim unovčenjem, kar pomeni, da mora biti pravica taka, da se njena vrednost lahko izrazi v denarju, je unovčljiva in jo je torej mogoče prodati.
Služnost stanovanja je osebna služnost, ki je strogo vezana na osebo in je neodsvojljiva, neprenosljiva in nepodedljiva. Glede na navedeno osebna služnost stanovanja ne predstavlja premoženjske oziroma materialne pravice, katere vrednost bi bilo mogoče izraziti v denarju in ki bi jo bilo mogoče prodati oziroma unovčiti s prenosom na tretjo osebo, zato izvršba na tako pravico ni mogoča. Tudi taka osebna pravica ima sicer določene učinke na premoženjskem področju imetnika, vendar pa se morebitni premoženjski učinki na tretje osebe ne morejo raztezati oziroma tretja oseba (tudi upnik) od njih ne more imeti premoženjske koristi oziroma z njimi ne more doseči poplačila svoje terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0074788
OZ člen 103, 110, 111, 111/5. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
javni razpis za sofinanciranje programa - pogodba o financiranju - vrednost projekta - obveznost oddaje zaključnega poročila - finančno poročilo za vse stroške programa - namenska poraba sredstev - pogodbeno dogovorjena sodelovalna dolžnost - opustitev sodelovalne dolžnosti - razlog za odstop od pogodbe - glavni del pogodbene obveznosti - posodobljeni seznam terjatev - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Če je opustitev sodelovalne dolžnosti izvajalca do financerja v pogodbi določena kot razlog za odstop financerja od pogodbe pomeni, da sta pogodbeni stranki sodelovalno dolžnost povzdignili na nivo glavnega dela pogodbene obveznosti, kar tožeča stranka smiselno pove z utemeljenimi pritožbenimi trditvami, da je tožena stranka s podpisom pogodbe prevzela vse posledice, ki so bile v pogodbi dogovorjene za primer, če ne bo oddala pravočasno zaključnega in finančnega poročila.
Ker terjatev tožeče stranke ni navedena v posodobljenem seznamu terjatev, nanjo poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravdna dejanja - postopek osebnega stečaja – ugotavljanje obstoja vtoževane terjatve
V prekinjenem postopku sodišče ne more ugotavljati obstoja vtoževane terjatve in pravnega interesa tožeče stranke za tožbo, to je okoliščin, od katerih je odvisna glede na določila ZFPPIPP usoda vtoževane terjatve. Sodišča mora najprej nadaljevati prekinjeni postopek, da bo sploh lahko ugotavljalo pravno relevantna dejstva in izdalo končno odločbo.
spor majhne vrednosti – upravnik večstanovanjske stavbe – stroški – ključ delitve stroškov – sklepčnost tožbe – izstavljanje obračuna stroškov
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokaznost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 359, 360, 363, 364. ZPDRES člen 1, 3, 14, 14/1.
ugotovitev obstoja prednostne terjatve - prenos prednostne terjatve - oblikovanje posebne stečajne mase - ekološka sanacija
V tej zvezi tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 14. člena ZPDRES še vedno velja in ga je torej potrebno uporabiti v tej zadevi. Javni interes za ekološko sanacijo je bil očitno že ob sprejetju ZPDRES tako močan, da je terjatvi tožeče stranke v primeru stečaja podelil posebno ugoden položaj prav z določbo iz 1. stavka prvega odstavka 14. člena ZPDRES. Pravnega položaja, ki je povezan s terjatvami tožeče stranke, pa ZFPPIPP ne ureja posebej.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče presodilo, da 1. stavek prvega odstavka 14. člena ZPDRES še vedno velja, in da ima terjatev tožeče stranke položaj prednostne terjatve.
Ustava RS člen 29, 35. ZKP člen 149.a, 149.a/1, 149.a/5, 149.a/7, 155, 155.a, 155.a/1, 155.a/3, 155.a/5, 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - presoja utemeljenih razlogov za sum - informator policije
Pritožbena razlaga, da je dopis HVO šteti kot vir informacij in dokazov, ki so bili pridobljeni skladno s pravno ureditvijo R Hrvaške ter standardi, ki za posamezna dejanja veljajo v Republiki Hrvaški, ki je članica tako Evropske unije, kot tudi Sveta Evrope in jo zavezujejo enaki pravni instrumenti, ki urejajo varstvo temeljnih pravic, kot Republiko Slovenijo, pač izdajatelja odredbe, bodisi državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika, ne odvezuje, da opravi presojo, kot mu jo zakon nalaga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičena odsotnost z dela - subjektivni rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev delovnih obveznosti
Za tožnikovo kršitev delovne obveznosti je tožena stranka sicer res izvedela že 5. 12. 2012, ko se je seznanila s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga je tožnik prinesel 4. 12. 2012. Iz potrdila izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju skladno z odločbo ZPIZ sposoben opravljati delo po štiri ure dnevno, pa na delo ni prišel. Vendar pa se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve tožnikove delovne obveznosti dejansko seznanila šele na zagovoru dne 8. 1. 2013, ko je izvedela za razlog, zaradi katerega tožnik na delo ni prihajal. Glede tega, kaj se šteje za ugotovitev odpovednega razloga, je sodna praksa že sprejela stališče, da je to takrat, ko se delodajalec seznani z vsemi okoliščinami primera. Ker se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve delovne obveznosti tožnika, ki v spornem času ni prihajal na delo, seznanila na zagovoru dne 8. 1. 2013, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2013 pravočasna.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Podatki spisa potrjujejo pritožnikove navedbe, da je pritožbo vložil v elektronski obliki po odvetniku. Ker odvetniku v tem primeru ni potrebno priložiti pooblastila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje pritožbe.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - odpoved premoženjski pravici - pravica do povračila stroškov prehrane med delom - pravica do malice med delom - premoženjska pravica - hrana - stečajna masa - nadomestilo stroškov prehrane - zavarovalnina - upravičenost dolžnice do odškodnine - predmet, na katerem je povzročena škoda
Če delodajalec zagotovi delavcem ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju. Tako pravica do malice med delom kot pravica do nadomestila stroškov za prehrano med delom sta premoženjski pravici. Če dolžnica ni imela stroškov za prehrano, ji delodajalec ni imel česa povrniti. Zato se ni odpovedala svoji premoženjski pravici, pač pa jo je izkoristila tako, da je med delom pojedla malico, ki ji jo je zagotovil delodajalec.
Prehrana, ki jo zagotavlja delodajalec dolžniku med njegovim delom kot organizirano prehrano pri delu, ne spada v stečajno maso, ker je namenjena temu, da se poje. Hrana sicer je premoženje, ki ga dobi stečajni dolžnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi med postopkom osebnega stečaja, ki pa zaradi tega, ker je to premoženje namenjeno prehrani delavca med delom, z njegovo uporabo preneha. Če pa premoženje preneha, ga ni več in iz tega razloga je že na prvi pogled jasno in logično, da ne spada v stečajno maso. Nadomestilo stroškov prehrane pa spada v stečajno maso, ki ga ni upravičena terjati dolžnica sama, pač pa stečajna upraviteljica kot njena zakonita zastopnica.
Zavarovalnina ob nastopu zavarovalnega primera bi se izplačala v stečajno maso kot premoženjska pravica dolžnice, če bi bila do odškodnine na podlagi premoženjskega zavarovanja upravičena dolžnica sama (kar v konkretnem primeru ni bila), predmet, na katerem bi bila povzročena škoda, pa bi v skladu z določbo 389. člena ZFPPIPP spadal v stečajno maso.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj organizacijskega razloga, to je spremembo organizacije in razporeditev tožničinega dela med preostale zaposlene, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. V konkretnem primeru tudi ni šlo za navidezno spremembo organizacije dela, s katero bi tožena stranka zgolj želela prikriti drug razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neobrazloženosti ugovora - omejeni ugovorni razlogi
Dolžnik zaključka sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor v delu, v katerem se nanaša na novo izvršilno sredstvo neobrazložen, ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa se takemu zaključku pridružuje, saj se strinja da trditve, da naj upnik preostanek dolga zahteva od dolžnikove delodajalke, ter pavšalno ugovarjanje zastaranja terjatve, ne predstavljajo obrazloženega ugovarjanja novemu sredstvu izvršbe - prodaji nepremičnin.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti – kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Presoja o tem, ali posamezno kaznivo dejanje sodi v sklop kaznivih dejanj, ki predstavljajo oviro za odpust obveznosti, sodi v pristojnost sodišča in ne Ministrstva za pravosodje. Po ustaljeni sodni praksi kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo niso samo tista, ki jih je zakonodajalec uvrstil v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo, temveč so tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih njim podobna. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ RS vsebuje elemente kaznivega dejanja proti premoženju, saj je pri njem premoženjski element nedvomno podan.
Za veljavnost vročitve ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Le če bi vročevalec izvedel, da je toženec odsoten in ne bo mogel pravočasno sprejeti pisanja, pa bi vročitev opravil, bi šlo za kršitev postopka. Ker je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženec ni niti zatrjeval, da je za njegovo odsotnost vedel, takšni vročitvi ni mogoče očitati nepravilnosti.