spor majhne vrednosti – upravnik večstanovanjske stavbe – stroški – ključ delitve stroškov – sklepčnost tožbe – izstavljanje obračuna stroškov
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokaznost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0074788
OZ člen 103, 110, 111, 111/5. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
javni razpis za sofinanciranje programa - pogodba o financiranju - vrednost projekta - obveznost oddaje zaključnega poročila - finančno poročilo za vse stroške programa - namenska poraba sredstev - pogodbeno dogovorjena sodelovalna dolžnost - opustitev sodelovalne dolžnosti - razlog za odstop od pogodbe - glavni del pogodbene obveznosti - posodobljeni seznam terjatev - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Če je opustitev sodelovalne dolžnosti izvajalca do financerja v pogodbi določena kot razlog za odstop financerja od pogodbe pomeni, da sta pogodbeni stranki sodelovalno dolžnost povzdignili na nivo glavnega dela pogodbene obveznosti, kar tožeča stranka smiselno pove z utemeljenimi pritožbenimi trditvami, da je tožena stranka s podpisom pogodbe prevzela vse posledice, ki so bile v pogodbi dogovorjene za primer, če ne bo oddala pravočasno zaključnega in finančnega poročila.
Ker terjatev tožeče stranke ni navedena v posodobljenem seznamu terjatev, nanjo poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva.
ZIZ člen 32, 32/1, 162, 163, 163/1. SPZ člen 22, 229, 230, 230/3, 247, 247/1, 247/3, 248.
predmet izvršbe – izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice – premoženjska pravica – osebna služnost – osebne pravice – služnost stanovanja
Izvršba na premoženjsko oziroma materialno pravico se opravi z rubežem pravice in z njenim unovčenjem, kar pomeni, da mora biti pravica taka, da se njena vrednost lahko izrazi v denarju, je unovčljiva in jo je torej mogoče prodati.
Služnost stanovanja je osebna služnost, ki je strogo vezana na osebo in je neodsvojljiva, neprenosljiva in nepodedljiva. Glede na navedeno osebna služnost stanovanja ne predstavlja premoženjske oziroma materialne pravice, katere vrednost bi bilo mogoče izraziti v denarju in ki bi jo bilo mogoče prodati oziroma unovčiti s prenosom na tretjo osebo, zato izvršba na tako pravico ni mogoča. Tudi taka osebna pravica ima sicer določene učinke na premoženjskem področju imetnika, vendar pa se morebitni premoženjski učinki na tretje osebe ne morejo raztezati oziroma tretja oseba (tudi upnik) od njih ne more imeti premoženjske koristi oziroma z njimi ne more doseči poplačila svoje terjatve.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravdna dejanja - postopek osebnega stečaja – ugotavljanje obstoja vtoževane terjatve
V prekinjenem postopku sodišče ne more ugotavljati obstoja vtoževane terjatve in pravnega interesa tožeče stranke za tožbo, to je okoliščin, od katerih je odvisna glede na določila ZFPPIPP usoda vtoževane terjatve. Sodišča mora najprej nadaljevati prekinjeni postopek, da bo sploh lahko ugotavljalo pravno relevantna dejstva in izdalo končno odločbo.
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2. OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057. ZIZ člen 17, 17/1, 21. ZN člen 4. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5. ZPP člen 3, 3/1, 7, 212.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - potrošniška kreditna pogodba - zavrnitev izvršilnega predloga - pravno razmerje s tujim elementom - uporaba tujega (avstrijskega) prava - načelo stroge formalne legalitete - prepoved obrestovanja obresti - nasprotovanje kogentnim predpisom domačega prava - skladnost izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - specifikacija terjatve upnika - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, vendar upnik s tem ne more pridobiti možnost doseči protipravnega učinka, ki ga v pravdi ne bi mogel in na ta način pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj organizacijskega razloga, to je spremembo organizacije in razporeditev tožničinega dela med preostale zaposlene, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. V konkretnem primeru tudi ni šlo za navidezno spremembo organizacije dela, s katero bi tožena stranka zgolj želela prikriti drug razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neobrazloženosti ugovora - omejeni ugovorni razlogi
Dolžnik zaključka sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor v delu, v katerem se nanaša na novo izvršilno sredstvo neobrazložen, ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa se takemu zaključku pridružuje, saj se strinja da trditve, da naj upnik preostanek dolga zahteva od dolžnikove delodajalke, ter pavšalno ugovarjanje zastaranja terjatve, ne predstavljajo obrazloženega ugovarjanja novemu sredstvu izvršbe - prodaji nepremičnin.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0063144
ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 165,165/1, 185, 185/7.
prekinitev postopka zaradi začetka stečaja – odločitev o pritožbi – neprijavljena terjatev – zavrnitev zahteve za povrnitev pritožbenih stroškov – vpliv začetka stečaja po koncu glavne obravnave na pravdo
Iz razloga neprijavljene terjatve v stečajnem postopku, sodišče druge stopnje ne more spremeniti sodbe sodišča prve stopnje tako, da zavrne tožbeni zahtevek, ker navedena okoliščina, ki jo je navedel stečajni upravitelj v vlogi z dne 25. 8. 2014, ni bila podana na dan odločitve sodišča prve stopnje. Lahko le zavrne zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, ker je terjatev za povrnitev teh stroškov v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083133
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 442, 451, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 395.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pravica do izjave – pasivna legitimacija – poroštvena obveznost – poroštvo – solidarno poroštvo – solidarne obveznosti
Pomanjkljive trditvene podlage iz ugovora proti sklepu o izvršbi ni mogoče obiti z vztrajanjem za izvedbo zaslišanja strank. Tožena stranka je bila zadosti opozorjena na posledice 454. člena ZPP. Zato ni podana očitana 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 12, 12/1, 12/2. ZFPPIPP člen 171.
prisilna poravnava – nadomestilo upravitelju za nadzor poslovanja – višja zahtevnost upraviteljevega nadzora nad poslovanjem – upoštevanje obsega poslovanja
Prvostopenjsko sodišče je pri presoji utemeljenosti upraviteljevega predloga za zvišanje nadomestila za opravljanje nadzora zmotno zavzelo stališče, da je obseg poslovanja dolžnika že upoštevan pri višini nadomestila po 1. odstavku 12. člena Pravilnika, ki višino nadomestila določa glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Višina nadomestila za nadzor je v citiranem določilu Pravilnika določena izključno na podlagi kriterija višine zneska sredstev v bilanci stanja, ki ni nujno korelat obsega poslovanja dolžnika. Pravilnik namreč določa v III. postavki 1. odstavka 12. člena minimalni mesečni znesek nadomestila, ki gre upravitelju, ne glede na obseg tekočih poslov dolžnika, ki jih mora upravitelj nadzirati.
ZFPPIPP člen 399, 399-1. KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti – kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Presoja o tem, ali posamezno kaznivo dejanje sodi v sklop kaznivih dejanj, ki predstavljajo oviro za odpust obveznosti, sodi v pristojnost sodišča in ne Ministrstva za pravosodje. Po ustaljeni sodni praksi kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo niso samo tista, ki jih je zakonodajalec uvrstil v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo, temveč so tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih njim podobna. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ RS vsebuje elemente kaznivega dejanja proti premoženju, saj je pri njem premoženjski element nedvomno podan.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičena odsotnost z dela - subjektivni rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev delovnih obveznosti
Za tožnikovo kršitev delovne obveznosti je tožena stranka sicer res izvedela že 5. 12. 2012, ko se je seznanila s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga je tožnik prinesel 4. 12. 2012. Iz potrdila izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju skladno z odločbo ZPIZ sposoben opravljati delo po štiri ure dnevno, pa na delo ni prišel. Vendar pa se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve tožnikove delovne obveznosti dejansko seznanila šele na zagovoru dne 8. 1. 2013, ko je izvedela za razlog, zaradi katerega tožnik na delo ni prihajal. Glede tega, kaj se šteje za ugotovitev odpovednega razloga, je sodna praksa že sprejela stališče, da je to takrat, ko se delodajalec seznani z vsemi okoliščinami primera. Ker se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve delovne obveznosti tožnika, ki v spornem času ni prihajal na delo, seznanila na zagovoru dne 8. 1. 2013, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2013 pravočasna.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 31, 32, 32/1, 35,110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je spornega dne na varovanem območju tožene stranke, namenjenem izključno nočnemu parkiranju mestnih avtobusov, iz rezervoarja tam parkiranega mestnega avtobusa, v lasti tožene stranke, natočil 10 l goriva v „kantico“, ki jo je prinesel s seboj, z namenom, da si ga protipravno prilasti. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnik je s svojim ravnanjem kršil tudi 1. odstavek 32. člena ZDR (upoštevanje delodajalčevih navodil), 35. člen ZDR (prepoved škodljivega ravnanja) ter 31. člen ZDR (vestno opravljanje dela), zato je obstajal tudi utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina škode – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev pravice do izjave – pravica do izvedbe dokaza – zaslišanje stranke – dokaz z izvedencem medicinske stroke – pooblastilo izvedencu za pridobitev dokumentacije o zdravljenju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je tožbeni zahtevek, ne da bi izvedlo katerikoli predlagani dokaz, enostavno zavrnilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka v spis ni vložila zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na poškodbe, ki naj bi jih tožeča stranka utrpela v prometni nezgodi.
Podatki spisa potrjujejo pritožnikove navedbe, da je pritožbo vložil v elektronski obliki po odvetniku. Ker odvetniku v tem primeru ni potrebno priložiti pooblastila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje pritožbe.
ZPP člen 4, 7, 252, 252/2, 286, 286/1. OZ člen 625, 625/3.
trditveno in dokazno breme – pravočasne trditve – prepozen dokaz – sodni izvedenec – vpogled izvedenca v relevantno dokumentacijo – izdelava mnenja – dokazni postopek s sodnim izvedencem – podjemna pogodba
Podjemnik je dolžan v okviru t.i. pojasnilne obveznosti (tretji odstavek 625. člena OZ) opozoriti naročnika na vse okoliščine v zvezi z opravljanjem posla, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih naročnikovih interesov, za katere podjemnik ve oziroma bi zanje moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, in mu pojasniti, kakšen vpliv imajo lahko te okoliščine na uresničitev njegovih interesov.