spor majhne vrednosti – upravnik večstanovanjske stavbe – stroški – ključ delitve stroškov – sklepčnost tožbe – izstavljanje obračuna stroškov
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokaznost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
ZIZ člen 32, 32/1, 162, 163, 163/1. SPZ člen 22, 229, 230, 230/3, 247, 247/1, 247/3, 248.
predmet izvršbe – izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice – premoženjska pravica – osebna služnost – osebne pravice – služnost stanovanja
Izvršba na premoženjsko oziroma materialno pravico se opravi z rubežem pravice in z njenim unovčenjem, kar pomeni, da mora biti pravica taka, da se njena vrednost lahko izrazi v denarju, je unovčljiva in jo je torej mogoče prodati. Služnost stanovanja je osebna služnost, ki je strogo vezana na osebo in je neodsvojljiva, neprenosljiva in nepodedljiva. Glede na navedeno osebna služnost stanovanja ne predstavlja premoženjske oziroma materialne pravice, katere vrednost bi bilo mogoče izraziti v denarju in ki bi jo bilo mogoče prodati oziroma unovčiti s prenosom na tretjo osebo, zato izvršba na tako pravico ni mogoča. Tudi taka osebna pravica ima sicer določene učinke na premoženjskem področju imetnika, vendar pa se morebitni premoženjski učinki na tretje osebe ne morejo raztezati oziroma tretja oseba (tudi upnik) od njih ne more imeti premoženjske koristi oziroma z njimi ne more doseči poplačila svoje terjatve.
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2. OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057. ZIZ člen 17, 17/1, 21. ZN člen 4. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5. ZPP člen 3, 3/1, 7, 212.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - potrošniška kreditna pogodba - zavrnitev izvršilnega predloga - pravno razmerje s tujim elementom - uporaba tujega (avstrijskega) prava - načelo stroge formalne legalitete - prepoved obrestovanja obresti - nasprotovanje kogentnim predpisom domačega prava - skladnost izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - specifikacija terjatve upnika - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, vendar upnik s tem ne more pridobiti možnost doseči protipravnega učinka, ki ga v pravdi ne bi mogel in na ta način pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0074788
OZ člen 103, 110, 111, 111/5. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
javni razpis za sofinanciranje programa - pogodba o financiranju - vrednost projekta - obveznost oddaje zaključnega poročila - finančno poročilo za vse stroške programa - namenska poraba sredstev - pogodbeno dogovorjena sodelovalna dolžnost - opustitev sodelovalne dolžnosti - razlog za odstop od pogodbe - glavni del pogodbene obveznosti - posodobljeni seznam terjatev - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Če je opustitev sodelovalne dolžnosti izvajalca do financerja v pogodbi določena kot razlog za odstop financerja od pogodbe pomeni, da sta pogodbeni stranki sodelovalno dolžnost povzdignili na nivo glavnega dela pogodbene obveznosti, kar tožeča stranka smiselno pove z utemeljenimi pritožbenimi trditvami, da je tožena stranka s podpisom pogodbe prevzela vse posledice, ki so bile v pogodbi dogovorjene za primer, če ne bo oddala pravočasno zaključnega in finančnega poročila. Ker terjatev tožeče stranke ni navedena v posodobljenem seznamu terjatev, nanjo poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravdna dejanja - postopek osebnega stečaja – ugotavljanje obstoja vtoževane terjatve
V prekinjenem postopku sodišče ne more ugotavljati obstoja vtoževane terjatve in pravnega interesa tožeče stranke za tožbo, to je okoliščin, od katerih je odvisna glede na določila ZFPPIPP usoda vtoževane terjatve. Sodišča mora najprej nadaljevati prekinjeni postopek, da bo sploh lahko ugotavljalo pravno relevantna dejstva in izdalo končno odločbo.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 359, 360, 363, 364. ZPDRES člen 1, 3, 14, 14/1.
ugotovitev obstoja prednostne terjatve - prenos prednostne terjatve - oblikovanje posebne stečajne mase - ekološka sanacija
V tej zvezi tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 14. člena ZPDRES še vedno velja in ga je torej potrebno uporabiti v tej zadevi. Javni interes za ekološko sanacijo je bil očitno že ob sprejetju ZPDRES tako močan, da je terjatvi tožeče stranke v primeru stečaja podelil posebno ugoden položaj prav z določbo iz 1. stavka prvega odstavka 14. člena ZPDRES. Pravnega položaja, ki je povezan s terjatvami tožeče stranke, pa ZFPPIPP ne ureja posebej. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče presodilo, da 1. stavek prvega odstavka 14. člena ZPDRES še vedno velja, in da ima terjatev tožeče stranke položaj prednostne terjatve.
Bistveno za vzajemno neizpolnjeno terjatev je, da do začetka postopka zaradi insolventnosti nobena od strank svoje obveznosti po pogodbi, ki je bila sklenjena pred začetkom tega postopka, ni izpolnila v celoti, da imata torej obe stranki še terjatev do nasprotne stranke. Prav v tem, da imata obe stranki druga nasproti drugi še vedno terjatev, je vzajemnost. Zato ni pomembno, ali je bila obveznost izpolnjena delno ali se še ni začela izpolnjevati. Namen posebne ureditve za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe v postopku prisilne poravnave je namreč v tem, da se omogoči dolžniku najprimernejše finančno prestrukturiranje. Če je to v interesu finančnega prestrukturiranja dolžnika, se pogodbeno razmerje ne glede na vzporedni tek postopka prisilne poravnave, zaključi tako, da obe stranki svoje obveznosti izpolnita v celoti, v nasprotnem primeru pa ima dolžnik pravico do odstopa od vzajemno neizpolnjene pogodbe (ni sporno, da do odstopa dolžnika ni prišlo). V obravnavani zadevi sta torej stranki pred začetkom postopka prisilne poravnave sklenili pogodbo, ki je ostala vzajemno neizpolnjena, zato se nedenarna terjatev (na izročitev naročenega blaga) ni pretvorila v denarno in do pobota ni moglo priti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj organizacijskega razloga, to je spremembo organizacije in razporeditev tožničinega dela med preostale zaposlene, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. V konkretnem primeru tudi ni šlo za navidezno spremembo organizacije dela, s katero bi tožena stranka zgolj želela prikriti drug razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083133
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 442, 451, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 395.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pravica do izjave – pasivna legitimacija – poroštvena obveznost – poroštvo – solidarno poroštvo – solidarne obveznosti
Pomanjkljive trditvene podlage iz ugovora proti sklepu o izvršbi ni mogoče obiti z vztrajanjem za izvedbo zaslišanja strank. Tožena stranka je bila zadosti opozorjena na posledice 454. člena ZPP. Zato ni podana očitana 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 23. ZIZ člen 38, 38/5, 47. ZPP člen 11, 11/1, 11/3.
umik predloga za izvršbo - delno plačilo terjatve - delna ustavitev izvršilnega postopka - stroški upnika - zloraba pravice do sodnega varstva
Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka. Morebitno nadaljevanje postopka v takem primeru ni in ne more biti odvisno od volje (dispozicije) strank, kar predstavlja tudi upnikov umik predloga za izvršbo. Ta v pojasnjeni situaciji ni potreben, zato tudi do povrnitve stroškov v tej zvezi upnik ni upravičen. Vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivi znesek glavnice 0,38 EUR pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva.
Podatki spisa potrjujejo pritožnikove navedbe, da je pritožbo vložil v elektronski obliki po odvetniku. Ker odvetniku v tem primeru ni potrebno priložiti pooblastila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje pritožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti poslovnega razloga bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zaradi spremembe organizacije pri toženi stranki delo tožnikov pod pogoji njunih pogodb o zaposlitvi postalo nepotrebno. Tožena stranka je, poleg ekonomskega in tehnološkega, dokazala tudi obstoj organizacijskega razloga. Z reorganizacijo 18 vodij linij je prerazporedila na novo ustvarjena delovna mesta operater in operater-vzdrževalec, pri čemer so ti delavci ohranili del nalog, ki so jih do tedaj opravljali kot vodje linij, hkrati pa so prevzeli tudi delovne naloge upravljalca stroja. S takšno reorganizacijo je pri toženi stranki odpadla potreba po delu 17 delavcev, ki so delo opravljali na delovnem mestu upravljalec stroja. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so se pri toženi stranki zaradi optimizacije posameznih proizvodnih linij dodatno zmanjšale potrebe po delu še za 8 upravljalcev stroja, na seznam presežnih delavcev pa je zato tožena stranka uvrstila 25 delavcev, med katerimi sta bila tudi tožnika. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičena odsotnost z dela - subjektivni rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev delovnih obveznosti
Za tožnikovo kršitev delovne obveznosti je tožena stranka sicer res izvedela že 5. 12. 2012, ko se je seznanila s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga je tožnik prinesel 4. 12. 2012. Iz potrdila izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju skladno z odločbo ZPIZ sposoben opravljati delo po štiri ure dnevno, pa na delo ni prišel. Vendar pa se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve tožnikove delovne obveznosti dejansko seznanila šele na zagovoru dne 8. 1. 2013, ko je izvedela za razlog, zaradi katerega tožnik na delo ni prihajal. Glede tega, kaj se šteje za ugotovitev odpovednega razloga, je sodna praksa že sprejela stališče, da je to takrat, ko se delodajalec seznani z vsemi okoliščinami primera. Ker se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve delovne obveznosti tožnika, ki v spornem času ni prihajal na delo, seznanila na zagovoru dne 8. 1. 2013, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2013 pravočasna. Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
Dejstva, da je pravočasno prijavila terjatev in ločitveno pravico, upnica ne izpodbija, podatki spisa pa ne izkazujejo, da bi bila v predmetnem izvršilnem postopku že opravljena prodaja premoženja. Ob navedenem pa je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi predmetne izvršbe pravilna, prav tako pa je sodišče pravilno odločilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica pridobljena v zvezi s predmetno izvršbo na nepremičnino.
Tožena stranka ni bila upravičena odpovedati pogodbeno razmerje v tistem delu, ki se nanaša na zdravstveno dejavnost na primarni ravni, in sicer ne glede na to, da tožeča stranka v času delne odpovedi pogodbenega razmerja za to področje še ni uspela pridobiti koncesije. Te koncesije tožeča stranka res dotlej ni uspela pridobiti, pri čemer pa je tožena stranka kljub temu 26.4.2012 tudi v tem delu sklenila pogodbo s tožečo stranko, čeprav je vedela, da nima koncesije, upoštevaje ob tem, da je občina že v letu 2004 (priloga A7) sprejela sklep o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini (v kateri se je nahajala tudi tožeča stranka). Zaradi tega tudi po oceni pritožbenega sodišča tedaj niso bili podani pogoji za (delni) odstop od pogodbe po prvem odstavku 54. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2012 (priloga A6) v zvezi z 21. členom pogodbe (priloga A4), niti niso bili podani zakonski pogoji za ničnost pogodbe.