Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija) člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2. OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057. ZIZ člen 17, 17/1, 21. ZN člen 4. ZPOMZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5. ZPP člen 3, 3/1, 7, 212.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - potrošniška kreditna pogodba - zavrnitev izvršilnega predloga - pravno razmerje s tujim elementom - uporaba tujega (avstrijskega) prava - načelo stroge formalne legalitete - prepoved obrestovanja obresti - nasprotovanje kogentnim predpisom domačega prava - skladnost izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - specifikacija terjatve upnika - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, vendar upnik s tem ne more pridobiti možnost doseči protipravnega učinka, ki ga v pravdi ne bi mogel in na ta način pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo.
ZIZ člen 32, 32/1, 162, 163, 163/1. SPZ člen 22, 229, 230, 230/3, 247, 247/1, 247/3, 248.
predmet izvršbe – izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice – premoženjska pravica – osebna služnost – osebne pravice – služnost stanovanja
Izvršba na premoženjsko oziroma materialno pravico se opravi z rubežem pravice in z njenim unovčenjem, kar pomeni, da mora biti pravica taka, da se njena vrednost lahko izrazi v denarju, je unovčljiva in jo je torej mogoče prodati.
Služnost stanovanja je osebna služnost, ki je strogo vezana na osebo in je neodsvojljiva, neprenosljiva in nepodedljiva. Glede na navedeno osebna služnost stanovanja ne predstavlja premoženjske oziroma materialne pravice, katere vrednost bi bilo mogoče izraziti v denarju in ki bi jo bilo mogoče prodati oziroma unovčiti s prenosom na tretjo osebo, zato izvršba na tako pravico ni mogoča. Tudi taka osebna pravica ima sicer določene učinke na premoženjskem področju imetnika, vendar pa se morebitni premoženjski učinki na tretje osebe ne morejo raztezati oziroma tretja oseba (tudi upnik) od njih ne more imeti premoženjske koristi oziroma z njimi ne more doseči poplačila svoje terjatve.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – pravdna dejanja - postopek osebnega stečaja – ugotavljanje obstoja vtoževane terjatve
V prekinjenem postopku sodišče ne more ugotavljati obstoja vtoževane terjatve in pravnega interesa tožeče stranke za tožbo, to je okoliščin, od katerih je odvisna glede na določila ZFPPIPP usoda vtoževane terjatve. Sodišča mora najprej nadaljevati prekinjeni postopek, da bo sploh lahko ugotavljalo pravno relevantna dejstva in izdalo končno odločbo.
spor majhne vrednosti – upravnik večstanovanjske stavbe – stroški – ključ delitve stroškov – sklepčnost tožbe – izstavljanje obračuna stroškov
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokaznost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0074788
OZ člen 103, 110, 111, 111/5. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
javni razpis za sofinanciranje programa - pogodba o financiranju - vrednost projekta - obveznost oddaje zaključnega poročila - finančno poročilo za vse stroške programa - namenska poraba sredstev - pogodbeno dogovorjena sodelovalna dolžnost - opustitev sodelovalne dolžnosti - razlog za odstop od pogodbe - glavni del pogodbene obveznosti - posodobljeni seznam terjatev - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Če je opustitev sodelovalne dolžnosti izvajalca do financerja v pogodbi določena kot razlog za odstop financerja od pogodbe pomeni, da sta pogodbeni stranki sodelovalno dolžnost povzdignili na nivo glavnega dela pogodbene obveznosti, kar tožeča stranka smiselno pove z utemeljenimi pritožbenimi trditvami, da je tožena stranka s podpisom pogodbe prevzela vse posledice, ki so bile v pogodbi dogovorjene za primer, če ne bo oddala pravočasno zaključnega in finančnega poročila.
Ker terjatev tožeče stranke ni navedena v posodobljenem seznamu terjatev, nanjo poenostavljena prisilna poravnava ne vpliva.
URS člen 23. ZIZ člen 38, 38/5, 47. ZPP člen 11, 11/1, 11/3.
umik predloga za izvršbo - delno plačilo terjatve - delna ustavitev izvršilnega postopka - stroški upnika - zloraba pravice do sodnega varstva
Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka.
Morebitno nadaljevanje postopka v takem primeru ni in ne more biti odvisno od volje (dispozicije) strank, kar predstavlja tudi upnikov umik predloga za izvršbo. Ta v pojasnjeni situaciji ni potreben, zato tudi do povrnitve stroškov v tej zvezi upnik ni upravičen.
Vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivi znesek glavnice 0,38 EUR pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva.
dopolnilna sodba - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja
Za odpravo (nehotene) napake oziroma opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku (310. člen ZPP), je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe, ki je urejen v določbah 325. do 327. člena ZPP. Dopolnilne sodbe pa sodišče ne izda po uradni dolžnosti, ampak le na pravočasen predlog stranke, izda pa jo lahko le tisto sodišče, ki je izdalo sodbo, v tem primeru bi bilo to sodišče prve stopnje.
Pri zahtevkih po drugem odstavku 72. člena ZDen je odločilno, kakšno korist bi denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil odvzete nepremičnine vrnjene takoj po uveljavitvi ZDen, pri čemer vprašanje obogatitve oziroma dosežene koristi na strani zavezanca za plačilo odmene ni pomembno.
ZPP člen 4, 7, 252, 252/2, 286, 286/1. OZ člen 625, 625/3.
trditveno in dokazno breme – pravočasne trditve – prepozen dokaz – sodni izvedenec – vpogled izvedenca v relevantno dokumentacijo – izdelava mnenja – dokazni postopek s sodnim izvedencem – podjemna pogodba
Podjemnik je dolžan v okviru t.i. pojasnilne obveznosti (tretji odstavek 625. člena OZ) opozoriti naročnika na vse okoliščine v zvezi z opravljanjem posla, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih naročnikovih interesov, za katere podjemnik ve oziroma bi zanje moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, in mu pojasniti, kakšen vpliv imajo lahko te okoliščine na uresničitev njegovih interesov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083133
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 442, 451, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 395.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pravica do izjave – pasivna legitimacija – poroštvena obveznost – poroštvo – solidarno poroštvo – solidarne obveznosti
Pomanjkljive trditvene podlage iz ugovora proti sklepu o izvršbi ni mogoče obiti z vztrajanjem za izvedbo zaslišanja strank. Tožena stranka je bila zadosti opozorjena na posledice 454. člena ZPP. Zato ni podana očitana 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 12, 12/1, 12/2. ZFPPIPP člen 171.
prisilna poravnava – nadomestilo upravitelju za nadzor poslovanja – višja zahtevnost upraviteljevega nadzora nad poslovanjem – upoštevanje obsega poslovanja
Prvostopenjsko sodišče je pri presoji utemeljenosti upraviteljevega predloga za zvišanje nadomestila za opravljanje nadzora zmotno zavzelo stališče, da je obseg poslovanja dolžnika že upoštevan pri višini nadomestila po 1. odstavku 12. člena Pravilnika, ki višino nadomestila določa glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Višina nadomestila za nadzor je v citiranem določilu Pravilnika določena izključno na podlagi kriterija višine zneska sredstev v bilanci stanja, ki ni nujno korelat obsega poslovanja dolžnika. Pravilnik namreč določa v III. postavki 1. odstavka 12. člena minimalni mesečni znesek nadomestila, ki gre upravitelju, ne glede na obseg tekočih poslov dolžnika, ki jih mora upravitelj nadzirati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - reorganizacija
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti poslovnega razloga bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zaradi spremembe organizacije pri toženi stranki delo tožnikov pod pogoji njunih pogodb o zaposlitvi postalo nepotrebno. Tožena stranka je, poleg ekonomskega in tehnološkega, dokazala tudi obstoj organizacijskega razloga. Z reorganizacijo 18 vodij linij je prerazporedila na novo ustvarjena delovna mesta operater in operater-vzdrževalec, pri čemer so ti delavci ohranili del nalog, ki so jih do tedaj opravljali kot vodje linij, hkrati pa so prevzeli tudi delovne naloge upravljalca stroja. S takšno reorganizacijo je pri toženi stranki odpadla potreba po delu 17 delavcev, ki so delo opravljali na delovnem mestu upravljalec stroja. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so se pri toženi stranki zaradi optimizacije posameznih proizvodnih linij dodatno zmanjšale potrebe po delu še za 8 upravljalcev stroja, na seznam presežnih delavcev pa je zato tožena stranka uvrstila 25 delavcev, med katerimi sta bila tudi tožnika. Zato je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - odpoved premoženjski pravici - pravica do povračila stroškov prehrane med delom - pravica do malice med delom - premoženjska pravica - hrana - stečajna masa - nadomestilo stroškov prehrane - zavarovalnina - upravičenost dolžnice do odškodnine - predmet, na katerem je povzročena škoda
Če delodajalec zagotovi delavcem ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju. Tako pravica do malice med delom kot pravica do nadomestila stroškov za prehrano med delom sta premoženjski pravici. Če dolžnica ni imela stroškov za prehrano, ji delodajalec ni imel česa povrniti. Zato se ni odpovedala svoji premoženjski pravici, pač pa jo je izkoristila tako, da je med delom pojedla malico, ki ji jo je zagotovil delodajalec.
Prehrana, ki jo zagotavlja delodajalec dolžniku med njegovim delom kot organizirano prehrano pri delu, ne spada v stečajno maso, ker je namenjena temu, da se poje. Hrana sicer je premoženje, ki ga dobi stečajni dolžnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi med postopkom osebnega stečaja, ki pa zaradi tega, ker je to premoženje namenjeno prehrani delavca med delom, z njegovo uporabo preneha. Če pa premoženje preneha, ga ni več in iz tega razloga je že na prvi pogled jasno in logično, da ne spada v stečajno maso. Nadomestilo stroškov prehrane pa spada v stečajno maso, ki ga ni upravičena terjati dolžnica sama, pač pa stečajna upraviteljica kot njena zakonita zastopnica.
Zavarovalnina ob nastopu zavarovalnega primera bi se izplačala v stečajno maso kot premoženjska pravica dolžnice, če bi bila do odškodnine na podlagi premoženjskega zavarovanja upravičena dolžnica sama (kar v konkretnem primeru ni bila), predmet, na katerem bi bila povzročena škoda, pa bi v skladu z določbo 389. člena ZFPPIPP spadal v stečajno maso.
SOCIALNO VARSTVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060775
ZZZDR člen 124, 124/2, 125, 125/1, 133. OZ člen 125, 125/2. ZSV člen 5, 100. ZPP člen 188, 214, 214/2, 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-15.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja staršev – preživninska obveznost otrok – neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga – plačilo socialno varstvene storitve – plačilo storitve institucionalnega varstva – oprostitev plačila – zavezanec za plačilo – upravni postopek – pravdni postopek – inter partes učinki pogodbe – postopek v sporih majhne vrednosti – delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – domneva priznanja nezanikanih dejstev – dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasnost predložitve dokazov
Center za socialno delo v upravnem postopku odloči zgolj o (delni) oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva, medtem ko je vprašanje, ali dolžnost preživljanja staršev sploh obstaja, stvar pravdnega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičena odsotnost z dela - subjektivni rok za podajo odpovedi - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev delovnih obveznosti
Za tožnikovo kršitev delovne obveznosti je tožena stranka sicer res izvedela že 5. 12. 2012, ko se je seznanila s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga je tožnik prinesel 4. 12. 2012. Iz potrdila izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju skladno z odločbo ZPIZ sposoben opravljati delo po štiri ure dnevno, pa na delo ni prišel. Vendar pa se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve tožnikove delovne obveznosti dejansko seznanila šele na zagovoru dne 8. 1. 2013, ko je izvedela za razlog, zaradi katerega tožnik na delo ni prihajal. Glede tega, kaj se šteje za ugotovitev odpovednega razloga, je sodna praksa že sprejela stališče, da je to takrat, ko se delodajalec seznani z vsemi okoliščinami primera. Ker se je tožena stranka z vsemi elementi kršitve delovne obveznosti tožnika, ki v spornem času ni prihajal na delo, seznanila na zagovoru dne 8. 1. 2013, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2013 pravočasna.
Tožnik je v spornem času neopravičeno izostal z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Za veljavnost vročitve ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Le če bi vročevalec izvedel, da je toženec odsoten in ne bo mogel pravočasno sprejeti pisanja, pa bi vročitev opravil, bi šlo za kršitev postopka. Ker je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženec ni niti zatrjeval, da je za njegovo odsotnost vedel, takšni vročitvi ni mogoče očitati nepravilnosti.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 359, 360, 363, 364. ZPDRES člen 1, 3, 14, 14/1.
ugotovitev obstoja prednostne terjatve - prenos prednostne terjatve - oblikovanje posebne stečajne mase - ekološka sanacija
V tej zvezi tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 14. člena ZPDRES še vedno velja in ga je torej potrebno uporabiti v tej zadevi. Javni interes za ekološko sanacijo je bil očitno že ob sprejetju ZPDRES tako močan, da je terjatvi tožeče stranke v primeru stečaja podelil posebno ugoden položaj prav z določbo iz 1. stavka prvega odstavka 14. člena ZPDRES. Pravnega položaja, ki je povezan s terjatvami tožeče stranke, pa ZFPPIPP ne ureja posebej.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče presodilo, da 1. stavek prvega odstavka 14. člena ZPDRES še vedno velja, in da ima terjatev tožeče stranke položaj prednostne terjatve.