poštne storitve - odškodnina - spor med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev - zahteva za rešitev spora - upravni postopek - stvarna pristojnost
Določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, ki napotuje na uporabo 62. člena ZPSto-2, opredeljuje torej stvarno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za izvensodno obravnavo odškodninskih sporov med uporabniki in izvajalci poštnih storitev in velja za vse izvajalce poštnih storitev - ne glede na njihov status in ne glede na to, ali opravljajo storitve v naboru ali (tudi) izven nabora univerzalne poštne storitve.
ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7. ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - izdaja soglasja - odločba o prekršku - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Čeprav je pooblaščenka zelo natančno v postopku izdaje upravnega akta navedla, da pravna argumentacija Zavoda RS za zaposlovanje ne drži, saj je bila delodajalcu izrečena globa zgolj za prekršek po ZDR-1, kjer pa ne velja prepoved zaposlovanja tujcev za obdobje treh let, ampak za krajše obdobje, se tožena stranka v odločbi do vseh teh navedb ni opredelila, zaradi česar je odločba tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti, s čemer je podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - delna odločba
V spornem primeru gre že po naravi stvari za takšen zahtevek (z elaboratom določen pridobivalni prostor, ki obsega parcelne številke, na katerih se izvaja rudarska pravica), ki ga ni mogoče obravnavati po delih. Na takšno presojo nakazuje tudi spremenjena določba 51. člena Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, številka 61/10), ki je prvotno v prvem odstavku izrecno določala, da se rudarska pravica za izkoriščanje v celoti ali v delu lahko prenese s soglasjem ministrstva pristojnega za rudarstvo, na drugo pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje. Ker je spremenjeni ZRud-1 materialni predpis in tega delnega prenosa rudarske pravice več ne vsebuje, 219. člena ZUP pa procesna določba, to posledično pomeni, da že navedena materialna določba prvega odstavka 51. člena ZRud-1 v zvezi z 4. točko drugega odstavka tega člena, ne dopušča izdaje delne odločbe o vloženem zahtevku za prenos rudarske pravice po določbi prvega odstavka 219. člena ZUP.
Ker prodajalčeva kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, je treba v nadaljevanju upoštevati tudi določbo prvega odstavka 18. člena ZKZ, ki določa pogoje za delitev zaščitene kmetije.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - regres za letni dopust
Tožnica ne oporeka podatku, da je v mesecu decembru 2016 prejela regres za letni dopust v višini 31,50 EUR, ki ga je tožena stranka upoštevala na mesečni ravni v višini 2,63 EUR. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da regres predstavlja dohodek, ki se upošteva, saj gre za občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre.
Tožena stranka je pravilno štela, da bi solastništvo kmetijskih zemljišč moralo biti izkazano s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali vpisano v zemljiško knjigo. Tega dokazila tožnik organu pred izdajo odločbe ni predložil, zato po presoji sodišča, ne glede na določbo 139. člena ZD ali določbo 41. člena SPZ-1, upravni organ ni bil dolžan upoštevati zapuščinskega postopka, ki je v teku v zvezi z nepremičninami in odločitev opreti na tožnikovo pričakovano pravico.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik je ob vložitvi tožbe predložil tudi sklep, s katerim je pritožbeno sodišče že odločilo o njegovi pritožbi, pri čemer je pritožbo zavrnilo in potrdilo navedeni sklep. Iz navedenega torej izhaja, da je bila odločitev tožene stranke, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ker njegova pritožba nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
mednarodna zaščita - prosilec iz irana - resna škoda
Iz odločbe izhaja, da je tožena stranka sklepala, da je splošno znano dejstvo, da v Iranu ni vojne oziroma samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih. Tožena stranka opozarja na to, da bi o tem mediji množično poročali. Ker gre po mnenju sodišča za splošno znano dejstvo o tem glede situacije v Iranu, toženi stranki ni bilo potrebno za potrditev tega dejstva zbirati še dodatnih poročil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje prejemal pokojnino v višini 830,42 EUR za meseca avgust in september ter 833,74 EUR za mesec oktober in tako njegov mesečni dohodek presega znesek, določen v 2. odstavku 13. člena ZBPP v zvezi z 2. odstavkom 8. člena ZSVarPre, ki je določen kot cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev obtožnega predloga
Iz tožbenih navedb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih naj bi izpodbijana odločitev ne bila pravilna, temveč le navedbe, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za vložitev ovadbe oziroma znake kaznivega dejanja goljufije. To pa po presoji sodišča pomeni, da stranka tudi s prevzemom kazenskega pregona oziroma vložitvijo obtožnega predloga ne more biti uspešna.
dovoljenje za stalno prebivanje - združitev družine - pogoji za izdajo dovoljenja
Zakonodajalec je prav zato, da se lahko beguncu omogoči združevanje družine tudi z družinskimi člani, ki niso taksativno našteti v 2. odstavku 47a. člena ZTuj-2, primeroma določil širši krog družinskih članov z določilom 4. odstavka 47a. člena ZTuj-2.
Prav tako je bistveno pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe v zvezi s stališčem tožene stranke, da "bolezen starša kot taka pa glede na določbo 4. alineje 2. odstavka 47a. člena ZTuj ni okoliščina, zaradi katere bi se starša polnoletnega begunca v Republiki Sloveniji štelo za družinskega člana" pri uveljavljanju njegove zakonske pravice do združitve družine, saj svojih razlogov v prid navedeni trditvi tožena stranka ne obrazloži, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj se v tem delu izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
DDV - vstopni DDV - uveljavljanje pravice do vstopnega DDV - materialni prekluzivni rok
Uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV je povezano z obveznostjo pridobitve ustreznega računa. Prvo davčno obdobje, v katerem lahko davčni zavezanec uveljavljanja pravico do odbitka DDV iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1, je tisto davčno obdobje, v katerem je davčni zavezanec pridobil račun, na podlagi katerega lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV. V skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec opravi odbitek DDV tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV. Za iztek navedenega roka pa je ključna okoliščina iz 62. člena ZDDV-1, ki določa, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Slednja pa nastane, ko nastane obdavčljiv dogodek, torej, ko je blago dobavljeno oz. storitve opravljene. Rok, naveden v drugem odstavku 67. člena ZDDV-1, je materialen, prekluziven, saj davčni zavezanec po preteku tega roka izgubi pravico do odbitka DDV. Tožnik bi lahko v predmetni zadevi na podlagi obravnavanega računa uveljavljal pravico do odbitka DDV vse do 31. 12. 2014, po preteku tega roka pa je izgubil pravico do odbitka DDV.
Računi ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določa 82. člen ZDDV-1, predložene listine pa tudi ne izkazujejo, da bi bile storitve, ki so zaračunane z navedenimi računi, zares opravljene. Ker je predmet obdavčitve z DDV zgolj dobava blaga in opravljanje storitev (3. člen ZDDV-1), v konkretnem primeru pa ni izkazano, da bi bile zaračunane storitve dejansko opravljene, tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenih računov.
ZUreP-1 člen 92, 93, 99, 100, 110. EZ-1 člen 510, 510/1, 510/2, 550.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt
Za znatno manjšo obremenitev nepremičnin/e gre v primerih, ko gre za postavitev takega objekta, kot v obravnavanem primeru (in nato za njegovo vzdrževanje), kar pomeni tudi znatno manjši poseg v ustavno varovano lastninsko pravico posameznika, zaradi česar omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, ob upoštevanju načela sorazmernosti posega v lastninsko pravico, zadošča.
ZZV člen 5, 15. ZZV-D člen 3. ZUJF člen 231. ZIPRS1617 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPIZ člen 41.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do delne pokojnine
Obrazložitev odločitve organa prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje nejasna (oziroma so razlogi zanjo pomanjkljivi) do te mere, da ni mogoče preizkusiti, ali je prvostopenjski organ v zadevi pravilno uporabil materialno pravo. Pravica do delne pokojnine je bila tožniku nedvomno priznana po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katere napotuje 3. alineja prvega odstavka 75. člena ZIPRS1617. Zato se organ prve stopnje, brez ustrezne dodatne razlage oziroma navedb razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali zavrnitev tožnikove zahteve, in brez navedbe zakonskih določb, ki urejajo tožnikov primer pridobitve pravice, ne more sklicevati.
ZBPP člen 1, 10, 10/1. URS člen 2, 6, 8, 14, 15, 22, 23, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZUS-1 člen 16, 17, 17/1.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
V prvem odstavku 10. člena ZBPP so upravičenci do brezplačne pravne pomoči navedeni taksativno oziroma izrčpno (ne primeroma), kar pomeni, da določb ZBPP ni mogoče širiti na subjekte, ki s prvim odstavkom 10. člena tega zakona niso zajeti oziroma tam niso našteti.
Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode (2009) člen 14, 14/1, 22. ZPNačrt člen 74, 75, 79, 103/1, 103/2, 104, 104/1. ZUreP-1 člen 190, 190-8.
22. člen Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode je nezakonit, s tem ko napotuje na uporabo podzakonskega predpisa (Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naselju Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora), ki ne more več predstavljati veljavne podlage za odmero komunalnega prispevka, ker nima veljavne podlage v zakonu (v ZPNačrt).
izvrševanje kazenskih sankcij - prenehanje pravic iz dela obsojenca - skrajšani ugotovitveni postopek
Po členu 75.a ZIKS-1 direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka z odločbo ugotovi, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če neupravičeno odkloni delo, pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo ali to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu. Po 8. členu ZIKS-1 se odločbe izdane, med drugim na podlagi 57.a člena ZIKS-1, izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek). Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank (tretji odstavek 8. člena ZIKS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Toženka pripoznava, da je tožbeni zahtevek tožnice vsebinsko utemeljen, s čemer sodišče šteje, da pripoznava tudi dejanske navedbe tožnice, ki pa izhajajo tudi iz priloženega upravnega spisa. Namreč iz priloženega upravnega spisa izhaja, da je tožnica s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 23. 3. 2017 želela, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe. Iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da je toženka njeno prošnjo za izpodbijano odločbo zavrnila, ker je ugotovila, da se je rok za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 15. 2. 2017 iztekel dne 28. 2. 2017, torej bi bila vložitev pritožbe glede na 24. člen ZBPP očitno nerazumna. Tožnica torej utemeljeno ugovarja, da je toženka napačno obravnavala njeno zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZMed člen 78, 78/1, 78/1-7, 81. - člen 2, 20. ZUP člen 209, 209/4, 209/5.
televizijski program - pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - programske zahteve - drugo mnenje - priprava programa
Kadar gre za odločbo, izdano na podlagi mnenja drugega organa, sme pristojni organ izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje drugega organa oz. ko preteče določeni rok, odkar je bilo mnenje od pristojnega organa zahtevano. Na dano mnenje praviloma ni vezan (razen če predpis tega izrecno ne določa), vendar pa ga mora presoditi, kar je tožeča stranka skladno z napotkom sodišča v izpodbijani odločbi tudi storila in svojo presojo ustrezno in s pravimi razlogi obrazložila. V obravnavanem primeru neskladnost sklepa Sveta za radiodifuzijo (pozitivno predhodno mnenje) z razlogi sklepa, v katerih so povzete ugotovitve Agencije, ki so enake ugotovitvam tožene stranke, po presoji sodišča tudi ni terjala naknadnega razjasnjevanja, saj predhodno pozitivno mnenje temelji zgolj na drugačni razlagi materialnega zakona in ne na strokovnem mnenju Sveta kot posvetovalnega organa o strokovnem vprašanju.
Skladno z določbo 81. člena ZMed se za nepridobitni program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset odstotkov vsebin iz tega odstavka, kar pomeni, da se mora lastna produkcija zagotavljati dnevno.