prispevki za socialno varnost - obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost
Finančni organ je ugotovil, da tožnica ni plačala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obravnavanem obdobju v skladu z določili ZPIZ-2. Finančni organ pa izvaja le nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov zavezancev, v skladu z določili Zakona o davčnem postopku in se ne more spuščati v zavarovalna razmerja med zavarovancem in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev
Od takrat, ko je tožnica vložila prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo, pa do izdaje sedaj izpodbijane odločbe je minilo le nekaj dni manj kot sedem mesecev, vendar pa tožnica, kljub temu da je tožena stranka trikrat podaljšala rok za dopolnitev, v vsem tem času prošnje ni dopolnila z zahtevanimi podatki.
ZIN člen 3, 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - pristojnost inšpektorja - meteorna kanalizacija - ogled - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovor nepristojnosti MIRED kot občinskega inšpektorja za izdajo izpodbijane odločbe sodišče zavrača. Po določbah 32. člena ZIN ima inšpekcijski organ v primeru, če ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, pravico in dolžnost, ne le, da odredi ukrepe v skladu s tem zakonom (ZIN) ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje (1. alinea prvega odstavka), temveč lahko (po 5. alinei prvega odstavka istega člena) odredi tudi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaščen za zakonom ali drugim predpisom. Podlaga za ukrepanje inšpekcije je torej po določbah ZIN lahko tudi Odlok, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
Ogled je bil, kot sledi iz zapisnika o ogledu z dne 19. 11. 2015, sicer opravljen, natančna lokacija vodov in potek javne infrastrukture (vsaj) na tem ogledu nista bila ugotovljena. Podatke o poteku vodov je inšpektor pridobil iz katastra, medtem ko podatkov o morebitnem ponovnem ogledu na kraju samem v spisih ni, zato je netočno, predvsem pa v nasprotju s spisi zatrjevanje obeh pristojnih organov, da ključne dejanske ugotovitve v zvezi z nedovoljeno gradnjo objektov (zidov) temeljijo na ugotovitvah ogleda. Nepreverljivi so nadalje tudi tožbeni in pred tem pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na zemljišče s parc. št. 1590/2 k.o. ... Iz zapisnika o ogledu, ki je v spisih, namreč ne izhaja ugotovitev, da del objekta (zidu) posega tudi na to zemljišče (in s tem v območje meteornega kanala), kot se zatrjuje v razlogih izpodbijane odločbe. Omenjeni podatek tudi ni razviden iz ostalih listin, ki so v spisih
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Okrožno sodišče v Kopru je plačilni nalog opremilo s potrdilom o izvršljivosti, kar pomeni, da je veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožena stranka tudi izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - pomotni vpisi - meja med parcelama - evidentiranje urejene meje
Podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, se ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po določbi 9. člena ZEN bi bila namreč utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso. Resnično stanje se torej ne ugotavlja na kraju samem, temveč s pomočjo evidenc in listin. Gre namreč za odpravo pomot, neskladij, nepravilnosti, ki se lahko pojavijo pri prerisovanju, prepisovanju ali prenašanju podatkov med različnimi nosilci ali formati, ali pa do njih pride na drug način, pri čemer za ugotavljanje pomotnega vpisa lahko služi zgolj najmlajša v zbirki listin, ki je povzročila spremembo.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi
Davčnemu organu, glede na višino pričakovane davčne obveznosti, ni potrebno utemeljevati razlogov v zvezi z oteženo izpolnitvijo plačila davčne obveznosti oziroma onemogočenim plačilom davčne obveznosti, v smislu prvega odstavka 111. člena ZDavP-2. Davčnemu organu v tem primeru tudi ni potrebno izkazovati dejanj davčnega zavezanca, s katerimi odtujuje, skriva ali drugače razpolaga s premoženjem (subjektivna nevarnost).
ZPNačrt člen 77, 79, 79/1, 79/6, 88. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja "Vodovod Grčevje" (2009) člen 14. ZUP člen 129, 129/1-4, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
Z izpodbijano odločbo je organ druge stopnje tožniku zaračunal tudi komunalni prispevek za vodovodno omrežje, čeprav je bil komunalni prispevek za to konkretno komunalno opremo tožniku že odmerjen z odločbo z dne 5. 10. 2010 v višini 0,00 EUR. To pa pomeni, da za ponovno odmero komunalnega prispevka v obsegu, ki se nanaša na komunalni prispevek za vodovodno omrežje za zidanico ni zakonite podlage oziroma organ druge stopnje ni upošteval 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
V šestem odstavku 79. člena ZPNačrt je sicer res določeno, da kadar se komunalni prispevek odmerja za potrebe gradnje, ga odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je rok za izdajo odločbe 15 dni. Vendar je ta rok instrukcijske narave, ker velja za organ, zato njegova prekoračitev ne more imeti za posledico, da tožniku ne bi bilo treba plačati komunalnega prispevka, ki je predpisan kot javna dajatev. To smiselno velja tudi glede rokov za izdajo odločbe iz 222. in 256. člena ZUP. Zakon določa le, da če o odmeri komunalnega prispevka ni odločeno v navedenem 15-dnevnem roku, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek 79. člena ZPNačrt). Niti to pa ne more pomeniti, da je z izdajo konkretnega gradbenega dovoljenja ugasnila obveznost plačila komunalnega prispevka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
Stališče, da je v situaciji, ko je upravni organ na podlagi izrednega pravnega sredstva izdal akt, ki ga (še) ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, hkrati pa odpravil izpodbijani upravni akt, ki je s tem prenehal obstajati, tožnik pa vztraja pri tožbi, slednjo treba zavreči, zastopa tudi pravna teorija.
Iz upravnih spisov zadeve izhaja, da se tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal po sklepu o izvršbi in zarubljenega zneska ni poravnal. Ob takem dejanskem stanju in pravnem stanju so po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2.
ZGD-1 člen 425. ZDDV-1 člen 67. ZDDPO-2 člen 29. ZDavP-2 člen 74.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - odgovornost družbenika za obveznost družbe - missing trader - verodostojna knjigovodska listina
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe je v smislu določbe 425. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1 prevzel tožnik kot edini družbenik. Glede na drugi odstavek 425. člena ZGD-1 lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev (družbenikov), ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Ob upoštevanju vsega navedenega gre v tem primeru za obveznosti (izbrisane) družbe, ki se prenašajo na družbenika in je zato prvostopenjski organ postopek pravilno uvedel zoper družbenika v smislu določbe 50. člena ZUP. Kot že navedeno se je tožnik pred izdajo sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku s posebno notarsko overjeno izjavo obvezal, da prevzema plačilo morebitnih preostalih obveznosti družbe B. d.o.o.. Glede na navedeno je bil tudi po presoji sodišča sklep o uvedbi DIN izdan pravilno in je prvostopenjski organ za to navedel tudi ustrezno pravno podlago. Pravilno pa je bila tudi odločba izdana tožniku kot edinemu pravnemu nasledniku izbrisane družbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sprememba odločbe - očitna pomota
Tožnik želi spremembo že pravnomočnih odločb o odmeri dohodnine za leto 2012, 2013 in 2014 na podlagi 90. člena ZDavP-2. Ta določa, da lahko davčni organ odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti, ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njegovih pravnih naslednikov, če se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil previsoko odmerjen davek oziroma, da je bil odmerjen davek zaradi očitne napake. Neuveljavljanje davčne olajšave ne predstavlja napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Pravno upoštevne napake, zaradi katere ugodnosti ni uveljavljal, pa tožnik ne navede oziroma ne obrazloži. Zgolj navajanje, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, pa ne zadostuje.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožnico večkrat utemeljeno pozvala, naj dokaže, da je referate na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla. Nesporno je, da takšnega programa tožnica ni predložila, oziroma je v tožbi navedla, da ji organizator mednarodne konference tega ni hotel predložiti, zatrjevane okoliščine glede izvedbe referatov pa iz drugih dokazil, ki so bila priložena predlogu za napredovanje tožnice v naziv, niso razvidne.
O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks se odloča v sodnem postopku, na katerega se prošnja za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks nanaša.
V zadevi gre za odločanje o zahtevi za odpravo oziroma razveljvitev po nadzorstveni pravici odločbe, izdane v postopku arondacije. Po zdaj veljavni ureditvi stvarne pristojnosti državnih organov je, upoštevaje drugi odstavek 16. člena ZUP in 32. člen Zakona o državni upravi, za odločanje o zahtevi tožnice stvarno pristojen organ druge stopnje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, tj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ker se v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku za izrek ničnosti, ki je voden na predlog stranke, ugotavlja obstoj le tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja stranka, in v okviru dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljuje obstoj ničnostnega razloga, je opredeljevanje organa prve stopnje v izpodbijani odločbi tudi do tistih ničnostnih razlogov, ki niso bili uveljavljani, odveč in nepravilno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
V konkretnem primeru je sporna uporaba prava, konkretno določb 40. člena ZBPP, ki se nanašajo na plačilo storitev BPP in po katerih izvajalec BPP ni upravičen do plačila storitev BPP, če ne vrne napotnice v predpisanem roku 15 dni po opravljeni storitvi. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP.
Tožnikova vloga je bila zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja, kot ga določa razpisna dokumentacija in sicer posebnega pogoja iz točke 6.2.1. razpisnega besedila, ker v vlogi navaja zaprošena sredstva v višjem znesku, kot je določeno v Javnem razpisu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V konkretnem primeru je bila prosilki dodeljena nujna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji, in sicer zgolj za zastopanje na naroku dne 21. 10. 2016, ostali zahtevki (posvet s stranko, pregled sodnega spisa in pregled listin in dokumentacije) pa so neposredno povezani z zastopanjem na naroku, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov.
upravni postopek - inšpekcijski postopek - stroški upravnega postopka - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti - ustavitev postopka - napačna uporaba materialnega prava
Relevantne določbe ZUP o stroških postopka se vsebinsko bistveno razlikujejo od določb ZUP (določbe ZUP/86), ki jih je upravni organ uporabil. Po določbi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel; upoštevajoč pri tem pravilo, da gredo stroški postopka, ki se je začel na zahtevo stranke, v breme stranke in da gredo stroški postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno ter da gredo stroški v breme organa, če se je postopek končal za stranko ugodno (drugi odstavek 113. člena ZUP). Navedenega pravila, veljavnega v času odločanja, upravni organ ni uporabil, temveč je v izpodbijani odločbi navajal le neizkazanost stroškov in (ne)potrebnost stroškov, kar pomeni, da je upravni organ v predmetni zadevi napačno uporabil materialno pravo in je zato odločba upravnega organa nezakonita.