Zakon je omogočil osebam, ki rabijo vodno ali morsko dobro ali naplavine, ne da bi si za to predhodno pridobile vodno dovoljenje ali koncesijo, rok dveh let od uveljavitve zakona, da začnejo s postopki pridobitve potrebnih dovoljenj, ter da te osebe (ki so v navedenem roku začele s postopki pridobitve vodnega dovoljenja ali koncesije) do dokončanja postopkov ne bodo podvržene inšpekcijskim ukrepom.
Tožnik v dopisu, v katerem je bil pozvan na dopolnitev vloge med drugim tudi z izjavo lastnika nepremičnine, kjer se nahaja vodno zajetje, ni bil opozorjen na posledico, ki bo sledila, če navedene izjave v odrejenem roku ne predloži.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Rok za odlog izvršbe, določen v sklepu z dne 17. 1. 2014, torej 22. 1. 2017 (kar je tri leta od vročitve navedenega sklepa), je na podlagi zakona podaljšan še za dve leti, torej do 22. 1. 2019, o čemer bi morala toženka po uradni dolžnosti izdati sklep. To pa je po vsebini predlagal tudi tožnik s predlogom z dne 24. 6. 2016, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, saj je v njem predlagal, naj se odložitev izvršbe podaljša v skladu s spremembo ZGO-1, in sicer za pet let od 17. 1. 2014 dalje.
blagovna znamka - tridimenzionalna znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek
Ali določeno tridimenzionalno obliko povprečen potrošnik dojema kot znak izvora blaga, je treba presoditi na podlagi celotnega vtisa o znaku. Znak je lahko tudi sam proizvod oziroma njegova oblika, vendar le če je sposoben opravljati funkcijo razlikovanja od ostalih proizvodov.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik za graditev objekta pridobil gradbeno dovoljenje z dne 8. 9. 2011. Prav tako ni sporno, da objekt (v pretežnem delu) uporablja ter da za njegovo uporabo ni pridobil uporabnega dovoljenja. Sodišče zato pritrjuje toženki, da je izpodbijani ukrep prepovedi uporabe objekta zakonit in utemeljen na prvi alineji 3. točke prvega odstavka 150. člena ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upravni odbor Odvetniške zbornice je v zvezi z razlago 1. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife podal obvezno razlago, po kateri posvet s stranko pomeni samostojno storitev in se kot taka šteje tudi, kadar je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, razen kadar je storitev posveta izrecno zajeta v drugih tarifnih številkah posebnega dela Odvetniške tarife.
Izrek izpodbijane odločbe, ki kot nelegalno gradnjo opredeljuje le klet pod obstoječim lesenim steljnikom, ni v skladu z ZGO-1. Klet in lopa namreč predstavljata en objekt, saj med strankama ni sporno, da je tožnik sporno klet zgradil pod leseno lopo in bi se ta brez kleti porušila. To pomeni, da sta lopa in klet konstrukcijsko enoten objekt, zato bi toženka sporna izvedena dela morala opredeliti glede na celoten objekt, tj. ali je ta dela treba šteti za novogradnjo ali za rekonstrukcijo objekta.
Če bi toženka upoštevala okoliščino, da je tožnik sporna dela izvajal na legalnem objektu, bi se morala opredeliti do vprašanja, ali gre v obravnavanem primeru le za neskladno gradnjo ali že za nelegalno gradnjo.
ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDT člen 18, 27.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tožnika pri delodajalcu. Vendar pa glede na specifično ureditev, ko gre za postopek odločanja o podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, soglasje Zavoda ni nujno potrebno.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - dokazni standard - pravica stranke do izjave
V azilnih zadevah velja načelo, ki ga sicer poleg ESČP uporablja tudi UNHCR, da je treba v dvomu odločiti v korist pritožniku. Omenjeno načelo pa ne gre zamenjevati z dokaznim standardom v azilnih zadevah. Dokazni standard v azilnih zadevah naj bi bil po dobrih praksah držav članic EU in priporočilih UNHCR precej nižji od 50% verjetnosti, da osebi grozi preganjanje ali resna škoda. Upravno sodišče je postavilo, da je dokazni standard v azilnih zadevah nižji od dokaznega standarda t.i. ravnotežja med dvema različnima možnostima - torej nižji od 50 % in seveda še toliko nižji od standarda, ki velja v kazenskem pravu (onkraj razumnega dvoma). Gre za standard razumne verjetnosti, da bi do preganjanja prišlo.
Zaradi specifičnega položaja prosilcev je dostikrat treba v dvomu glede verodostojnosti navedb odločiti v korist prosilca oziroma mu je treba v primeru pomislekov glede možnosti, da so se dogodki odvijali tako, kot je opisal prosilec, dati možnost, da nedoslednosti ali neskladja pojasni. To pomeni, da je dokazno breme deljeno med prosilca in uradno osebo.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - zahtevek za priznanje pravice - upravičenci
Iz izpodbijanega akta in spisovnih podatkov izhaja, da je bil tožnik s sodbo Vojaškega disciplinskega sodišča obsojen na disciplinsko kazen vračanja na formacijsko mesto neposredno nižjega čina za čas 2 leti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni bil bivši politični zapornik v smislu prvega odstavka 2. člena oziroma prvega odstavka 4. člena ZPKri po presoji sodišča pravilna. Zato je tožena stranka tožnikov zahtevek za priznanje statusa bivšega političnega zapornika utemeljeno zavrnila.
mednarodna zaščita - status begunca - pogoji za priznanje statusa begunca - sprememba veroizpovedi - načelo zaslišanja stranke v postopku
Tožena stranka tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je tožena stranka štela za protislovne ali malo verjetne, čeprav je prav na njih oprla svojo odločbo. V postopku do izdaje izpodbijanega akta bi morala dati tožniku možnost, da se izjasni o tem, zakaj so bile nekatere njegove izjave na osebnem razgovoru drugačne kot pri podaji prošnje kot tudi do tistih okoliščin, ki jih je tožena stranka ocenila kot malo verjetne.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - mladoletnik
Tožena stranka je preuranjeno sklepala na to, da tožnik ni več mladoleten. Sodišče namreč meni, da glede na podatke upravnega spisa obstaja tolikšen dvom v njegovo starost, da ni mogoče brez izvedeniškega mnenja sklepati na njegovo polnoletnost.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev, da tožnik za izvolitev v predmetni naziv ne izpolnjuje vseh pogojev iz 7. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, ker nima zadostne objave mednarodno pomembnih del. Pri tem pa ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo tudi sam strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi tudi sledil. V izpodbijani odločbi se tudi ne opredeli do izpolnjevanja pogoja zahtevanega mentorstva, saj v zvezi s tem navede le, da je ugotovila, da to iz tožnikove vloge ni razvidno. Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena ZUP, saj nima sestavin iz 2., 3. točke in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.
Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe tožniku dati možnost, da bi se lahko izrekel o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker tožnik te možnosti ni imel v postopku pred habilitacijsko komisijo. Tožnik bi torej pred izdajo odločbe moral imeti možnost, da bi lahko pojasnil in dokazoval, da ima mednarodno pomembna dela in da izpolnjuje pogoj zahtevanega mentorstva, posebej še ob dejstvu, da so vsi trije poročevalci tožniku dali pozitivno strokovno oceno.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker sta tožnika zapustila izpostavo azilnega doma pred dokončanjem postopka v upravnem sporu, je sodišče ocenilo, da za odločitev v zadevi ne izkazujeta več pravnega interesa. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče utemeljenosti tožbe ne presoja. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnikoma pravni interes za vodenje postopka v obravnavanem upravnem sporu prenehal, tožbenih ugovorov ni presojalo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo zavrglo, saj izpodbijani upravni akt očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnikov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški
Dublinska uredba temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite (tudi spoštovanje načela nevračanja) in se zato vse te države skladno s protokolom k Amsterdamski pogodbi tudi štejejo kot varne izvorne države, torej jih je analogno mogoče šteti kot varne tretje države v skladu z določili Ženevske konvencije in Newyorškega protokola o statusu beguncev v zvezi z 8. členom Ustave RS, saj se nikogar ne pošlje nazaj v preganjanje, kar je bistvo spoštovanja načela nevračanja.
Sodišče pritrjuje ugotoviti toženke, da v obravnavanem primeru niso podani elementi, ki bi kazali na sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi pomenili utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil tožnik izpostavljen resnični nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU. Glede na navedeno domnevo iz Dublinske uredbe to pomeni, da je praviloma predaja prosilca drugi državi članici EU brez vsebinske presoje njegove prošnje dopustna. Navedena domneva je sicer lahko izpodbojna, vendar pa sodišče meni, da tožniku tega ni uspelo izkazati.
tožba v upravnem sporu - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Ker tožnica v roku 15 dni po prejemu poziva sodišču ni poslala zahtevanih podatkov, s katerimi bi dopolnila vlogo in teh podatkov sodišču ni poslala niti do dneva izdaje tega sklepa, je tožba ostala nesposobna za obravnavanje, zato jo je sodišče zavrglo.
Sporni indeksi uporabljeni v enačbi za izračun komunalnega prispevka, niso bili javno objavljeni ne v Uradnem listu RS, ne na spletni strani Gospodarske zbornice oziroma njenega združenja. To pomeni, da sodišče ne more preizkusiti pravilnosti indeksiranja stroškov in s tem pravilnosti zneska, za katerega je toženka povečala izračunani komunalni prispevek, zato gre v tem delu za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Upravni organ bi moral pred izračunom komunalnega prispevka ugotoviti, na katere vrste obstoječe komunalne opreme bo lahko zavezanec priključil svoj objekt oziroma mu bo omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme, nato pa za posamezno vrsto tako ugotovljene opreme preveriti, ali se predmetno zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vrste komunalne opreme. Glede na to se nato izračunajo ustrezni deli komunalnega prispevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - davčno (ne)priznani odhodki - rezervacije
Rezervacije, ki jih je oblikovala tožnica, so po vsebini pogojne dolgoročne obveznosti, saj tožnica ne ve, ali se bodo obveznosti pojavile ali ne. Tožnica v zvezi s tem še ni imela nobenih stroškov, zato je takšno oblikovanje nezanesljivo in v nasprotju s SRS, ki zahteva, da mora biti velikost rezervacij zanesljivo ocenjena. Ker tožnica ne ve, ali se bodo tovrstni stroški sploh pojavili v prihodnosti, iz preteklih izkušenj pa izhaja, da tožnica tovrstnih rezervacij ne potrebuje, gre po presoji sodišča za pogojne obveznosti. Pretekli dogodek, na katerega se sklicuje tožnica, ko je veterinarska prava Republike Italije ugotovila biološka tveganja pri prodaji rib na italijanskem trgu in zahtevala njihov umik iz tega trga, po presoji sodišča ne predstavlja obvezujočega dogodka, na podlagi katerega bi tožnica utemeljevala dolgoročne obveznosti z oblikovanjem rezervacije v omenjenem znesku.
Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 3. alinee prvega odstavka 3. člena Pravilnika o zamenjavah stanovanj, ker je najemno pogodbo za stanovanje na naslovu ... podpisala 5. 12. 2016, torej ni bila najemnica neprofitnega stanovanja vsaj 2 leti.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka z interesom - pravni interes
Stranka z interesom kot nesporna lastnica in uporabnica bližnjega zemljišča (mejaš) je pri izdaji gradbenega dovoljenja upravičeno zainteresirana, da novogradnja (pred tem rušitev objektov, ki naj bi bila sicer že izvršena) v obliki parkirišča z opornimi zidovi, ne bo prizadela njenega pravnega položaja, ki je izražen z lastninsko pravico, katera pa je zakonsko urejena. Po presoji sodišča stranka z interesom prej navedeni pravni interes za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenju izkazuje, in ker gre v tem primeru samo za procesno odločitev, bo vsebinske ugovore v zvezi z nedovoljenimi vplivi obravnavane gradnje nanjo oziroma na njene nepremičnine, uveljavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tožeči stranki.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje
Nepravilna je razlaga tožene stranke, da samo dejstvo, ali se je tožeča stranka že priklopila na kanalizacijsko omrežje in kdaj, ni pravno pomembno. Glede na zahteve ZPNačrt je pogoj za izdajo izpodbijanega akta, da je tožeča stranka zavezanec v smislu 80. člena ZPNačrt, in da so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po uradni dolžnosti na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt, to pa je mogoča le na podlagi ugotovitve, kdaj je bil objekt zakonito priključen na komunalno omrežje.