Člen 114 ZUP v primeru, ko je v postopku udeleženih več oseb z nasprotujočimi si interesi, nalaga kritje stroškov postopka stranki, ki je povzročila postopek, a le, če se je ta končal v njeno škodo. Postopek odobritve pravnega posla je nujen del pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, saj brez njega promet s kmetijskimi zemljišči ni mogoč. Zato ni mogoče pritrditi tožbenim navedbam, da je postopek odobritve pravnega posla zakrivil prodajalec z nesklenitvijo prodajne pogodbe.
V skladu s poglavjem 2.7 razpisne dokumentacije mora nakup osnovnih sredstev temeljiti na načelih gospodarnosti in učinkovitosti porabe odobrenih sredstev. Enako načelo določa tudi ZJF v tretjem odstavku 2. člena. Navedeno načelo pa se odraža v doseganju najboljše cene pri nakupu osnovnih sredstev, to je cene, ki jo prodajalec lahko razumno doseže in najugodnejše cene, ki jo lahko kupec razumno doseže.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - mladoletna oseba - obremenitev nepremičnin - služnost - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je prvostopni organ svojo odločitev oprl na zaključek, da pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, saj roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja, v nadaljevanju otrokovih koristi niti ni ugotavljal in se do tega v izpodbijani odločbi ni opredelil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je tako mogoče razbrati le kratek povzetek pogodbe, ki je predmet presoje, zaključek skrbnika za posebne primere, da ustanovitev dosmrtne služnosti na nepremičninah ni v korist otrok, zato s pogodbo ne soglaša, sklicevanje na 113. in 115. člen ZZZDR, ki urejata roditeljsko pravico in njen prenos, ter pavšalen in neobrazložen zaključek organa prve stopnje, da obremenitev nepremičnine ni v korist otrok. Presoje otrokovih koristi, ki je bistvena za odločitev o izdaji soglasja k pravnemu poslu, na kar pravilno opozori tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi, pa organ ni opravil. Dejansko stanje je ostalo glede relevantnih okoliščinah nepopolno ugotovljeno, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je skopa in pomanjkljiva.
ZEN člen 6, 6/4, 28, 39, 39/1, 39/5. ZUP člen 113, 113/1, 129, 129/1, 129/1-1, 240, 240/1, 240/2, 246, 246/1, 258, 258/1.
evidentiranje urejene meje - sprožitev sodnega postopka - pravni interes za pritožbo - upravna zadeva - stranka v postopku
Tožnica je že bila v drugostopenjskem sklepu in odločbi pravilno poučena, da je zoper sklep, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper navedeno prvostopenjsko odločbo, dopusten upravni spor. Gre za sklep, ki se v upravnem sporu izpodbija v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZUS-1. Ker mora biti pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu prej izčrpana pritožbena pot, torej da je o pritožbi vsebinsko odločeno s strani organa druge stopnje, tožnica prvostopenjske odločbe o evidentiranju urejene meje ne more izpodbijati.
V zvezi z zavrženjem zahteve tožnice za prekinitev izvedbe geodetske storitve se sodišče strinja s stališčem organa prve stopnje, da se taka zahteva ne more nanašati na upravno zadevo, zato jo je organ prve stopnje mogel zavreči na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje po prvem odstavku 39. člena ZEN niti po vsebini ne predstavlja upravne odločbe. Gre za procesni sklep, saj se v celoti nanaša na odločitev, ki zadeva postopek oziroma njegovo izvedbo. Ker pa je zoper sklep pritožba dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno (prvi odstavek 258. člena ZUP), česar za poziv po prvem odstavku 39. člena ZEN niti ta zakon niti noben drug predpis ne določa, sledi, da (samostojna) pritožba ni dovoljena, kar narekuje njeno zavrženje v skladu s prvim in drugim odstavkom 240. člena ZUP, kot je pravilno ravnal organ prve stopnje tudi v konkretnem primeru. Samo poimenovanje konkretnega poziva k sprožitvi sodnega postopka na njegovo zakonitost ne vpliva. Obrazložitev in pouk o pritožbi morajo po prvem odstavku 258. člena ZUP vsebovati le tisti sklepi, zoper katere zakon izrecno dovoljuje pritožbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - osebni stečaj
Po 13. členu ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Dejstvo je, da je tožnica v osebnem stečaju in zaradi tega ne more razpolagati z določenim delom svojega dohodka. Osebni stečaj tožnice se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, zato je tožena stranka pravilno upoštevala nezmanjšani mesečni dohodek tožnice.
ZOFVI člen 105. - člen 10, 10/1, 20, 20-č/2. ZUP člen 8, 10, 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Pri točkovanju omenjenih referatov je organ utemeljeno podvomil v verodostojnost spornih potrdil o udeležbi z referatom, ki ju je izdalo A. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Sodišče pa se tudi strinja, da je organ mogel pozvati tožnico in predlagateljico napredovanja na dopolnitev vloge za napredovanje s predložitvijo programov posvetov, iz katerih bo razvidna časovna opredelitev in dejanska izvedba, torej dokazil, s katerimi bi bila izkazana dejanska izvedba spornih referatov.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, je treba obravnavati kot celoto. Postopek s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu po mnenju sodišča predstavlja le predhodno fazo pravdnega postopka.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29. ZDDV-1 člen 63. ZDoh-2 člen 48.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - simuliran (navidezni) pravni posel - verodostojna knjigovodska listina
Iz evidence prilivov in odlivov na fiduciarnem računu ter prilivov in odlivov na TRR odvetnika je razvidno, da je tožnik denar s fiduciarnega računa nakazoval na svoj TRR, ga dvigal v gotovini, plačeval svoje račune v gotovini in ga v gotovini polagal na svoj TRR za poplačilo tekočih obveznosti odvetniške pisarne ter z njimi razpolagal kot s svojimi sredstvi oziroma kot s prihodki, doseženimi pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Obenem pa davčnemu organu med postopkom nadzora (kljub izrecnim pozivom) niso bile predložene nikakršne posojilne pogodbe, ki bi jih tožnik sklenil s A., niti niso bila zatrjevana posojilna razmerja razvidna iz evidence v poslovnih knjigah. Tožnik pa tudi ni, kljub večkratnim pozivom, izkazal nobenih prihodkov iz naslova (uspešno) sklenjene sodne poravnave.
upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - razkritje podatkov
Sodišče je ocenilo, da je verjetno, da bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe, ki Občini Ajdovščina nalaga, da mora A. posredovati Delničarski sporazum, ki ga je ta sklenila s tožečo stranko, slednji nastala težko popravljiva škoda. Če bi se namreč A. še pred pravnomočno odločitvijo v tem upravnem sporu seznanilo z Delničarskim sporazumom, kasneje pa bi se izkazalo, da za posredovanje teh podatkov ni pravne podlage, takega razkritja ne bi bilo več mogoče popraviti oz. vzpostaviti prvotnega stanja in je to razlog za ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - član nadzornega sveta - pogoji za imenovanje - razrešitev člana - pravica delavcev do soupravljanja
Tožena stranka je tožnikovo strokovno usposobljenost, znanja in izkušnje presodila tako po določbi drugega odstavka 67. člena ZZavar-1, kot tudi po določbi 1. točke prvega odstavka tega člena. Iz obrazložitve Odredbe in izpodbijane odločbe namreč nedvomno sledi, da zakonska domneva iz drugega odstavka 67. člena ni podana, obenem pa sledi tudi, da izkušnje in znanje zavarovalnega zastopnika ne pomenijo izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice in da tovrstnega sklepa tudi ne utemeljuje vodenje Sveta delavcev zavarovalnice, torej presoja, da tožnik ustrezne strokovne usposobljenosti ter lastnosti in izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice tudi na drug način ni izkazal.
Tožbenemu stališču, da zakonska ureditev omejuje pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju do te mere, da jo v bistvenem delu odvzame oziroma izvotli do te mere, da je ogroženo njeno bistvo, s čemer naj bi bilo poseženo v načelo iz drugega odstavka 14. člena Ustave, kot tudi v ustavno varovano pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju iz 75. člena Ustave, pa po presoji sodišča ni mogoče slediti. Skladno s 75. členom Ustave delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. V obravnavanem primeru sta to Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju kot splošni in ZZavar-1 kot specialni predpis. Tožbeno stališče, da je z določbami ZZavar-1 poseženo v ustavno pravico iz 75. člena ne vzdrži že zato, ker Ustava glede načina in pogojev njenega uresničevanja napotuje na zakon.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7.
upravni postopek - ponovno odločanje o isti upravni zadevi - meritorno odločanje - obrazložitev odločbe
Sodišče lahko sklepa oziroma domneva, da je tožena stranka v konkretnem primeru uporabila določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v delu, ki se nanaša na situacijo, ko je bila stranki na isti dejanski in pravni podlagi predhodno že izdana zavrnilna odločba. Vendar pa sklepanje sodišča ne zadošča za presojo zakonitosti izpodbijanega akta. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč manjkajo dejstva, dokazi in argumentirana ugotovitev tožene stranke, da je tožnik identičen zahtevek kot v predmetnem upravnem postopku podal že v postopku, v katerem je bilo meritorno odločeno o zahtevi tožnika za obročno plačilo dolga in da je šlo v takratni zadevi za isto upravno zadevo z vidika dejstev in pravne podlage, kot teče v obravnavani zadevi.
upravni spor - vstop v postopek - stranski intervenient
Predlagatelj je predlagal vstop v pravdo namesto tožeče stranke na podlagi drugega odstavka 190. člena ZPP. V takem primeru je dopusten vstop, če v to privolita obe stranki.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
Glede na povezanost dobavitelja in distributerja, tožniku ni uspelo dokazati, da je ta odnos v skladu z neodvisnim tržnim načelom ter da povezanost med družbama ni vplivala na ceno. Sodišče poudarja, da je dokazno breme, kolikor imajo carinski organi razlog za domnevo, da je povezanost vplivala na ceno, na strani deklaranta, ki mu mora dati carinski organ možnost, da v odgovoru izpodbije razlog za to domnevo. Za odločitev organa torej zadostuje zgolj domneva, da je povezanost vplivala na ceno, kar je v izpodbijani odločbi v zadostni meri ugotovljeno in obrazloženo, tožniku pa ni uspelo dokazati nasprotnega.
inšpekcijski postopek - ukrepi inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dela - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja - samostojni podjetnik
Delavci so delo opravljali nepretrgoma, po navodilih tožeče stranke in pod njenim nadzorom. Četudi v pogodbi niso bila določena dela, ki naj bi jih opravljali za tožečo stranko na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, je šlo za dela, ki jih je mogoče uvrstiti med sistemizirana delovna mesta tožeče stranke, oziroma so tisti delavci, ki so zaposleni pri toženi stranki, kot samostojni podjetniki opravljali dela na enakih delovnih mestih, le da preko polnega delovnega časa, torej na način, ki ni skladen s pravili o opravljanju takega dela.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZDavP-2 člen 63, 63/1, 267, 267/6.
dohodnina - davčna napoved - rok za vložitev napovedi - samoprijava
Po prvem odstavku 63. člena ZDavP-2 lahko zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka odločbe o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Da gre za institut, namenjen izključno odmeri dodatne davčne obveznosti, kot meni tožena stranka, iz navedene določbe ne sledi.
neposredna plačila v kmetijstvu - zapisnik o kontrolnem pregledu - pripombe na zapisnik - načelo zaslišanja strank
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano odločitev sprejela na podlagi dopisa, ki ga je kot prilogo k zapisniku sestavil kontrolor. Ni torej točna njena navedba, da zapisnik sploh ni bil sestavljen. V upravnih spisih je namreč zapisnik, ki ga je sestavljal kontrolor, ga delno izpolnil in podpisal, priložil pa mu prej navedeni dopis. Tožnik s tem zapisnikom ni bil seznanjen niti ni bil seznanjen z dopisom kontrolorja in se zato o teh dokazih, za katerih je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, ni imel možnosti izjaviti.
obračun carinskih dajatev - mednarodni prevoz blaga - dovolilnica za mednarodni prevoz
Beseda "ali" kaže, da sta pogoja določena alternativno, torej da za prevoz brez dovolilnic zadošča, da znaša skupna masa vozila do 6 ton, ne glede na nosilnost, ali pa da je nosilnost vozila manjša od 3,5 ton, ne glede na skupno maso vozila.
Zavrženje pritožbe pomeni, da tožnica s pritožbo v pritožbenem postopku ni uspela in je zato odločitev tožene stranke, da zavrne njen zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, po zakonu utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
V skladu s 4. alinejo 8. člena ZBPP se dolžniku v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, BPP dodeli le, če dolžnik verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo.
Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo niso tisti lastniki objektov, ki so se že pred uveljavitvijo (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka lahko že zakonito priključili na komunalno opremo, saj tedaj ne gre (več) za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča.