javni natečaj - pravice neizbranega kandidata - strokovna usposobljenost - merila za presojo
Vsi kandidati so bili obravnavani enako, in da sta bili kandidatki, ki sta dosegli najvišje število točk, ocenjeni kot najprimernejši kandidatki za razpisani delovnim mesti. Po presoji sodišča potek izbirnega postopka utemeljuje izpodbijano odločitev, da sta izbrani kandidatki izkazali višji nivo strokovne usposobljenosti, in da vnaprej pripravljena Merila in metode strokovne usposobljenosti kandidatov za delovno mesto višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo ter vprašalniki vzpostavljajo med kandidati razmerje enakosti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - dolžnost države terjati
Če sodišče svoje obveznosti naložitve stroškov sodnega postopka nasprotni stranki v korist Republiki Sloveniji iz tretjega odstavka 46. člena ZBPP ni izvršilo in jih organ za BPP posledično od nje ne more izterjati, zakon ne daje podlage, da se jih avtomatično naloži upravičencu do BPP in s tem nanj prevali breme njihove izterjave, kot je to storila toženka v obravnavnem primeru, če prej nesporno ne ugotovi, da so ji bili plačani.
Zavrženje zahteve in njena obravnava po vsebini se torej smiselno medsebojno izključujeta. To velja tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je tožnica v okviru ene zahteve uveljavljala razloge, ki jih ob vložitvi te zahteve zaradi poteka rokov iz prvega odstavka 277. člena ZUP ni več mogla uveljavljati, kot tudi razloge, ki jih je v skladu z navedeno določbo še lahko uveljavljala.
Nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, v skladu s 50.a členom ZLS opravlja občinska uprava, po drugem odstavku istega člena pa se za opravljanje tega nadzorstva lahko ustanovi občinska inšpekcija.
Toženka se je pri ugotavljanju dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na stanje objekta pred predvideno gradnjo, oprla zgolj na posnetek obstoječega stanja, ki izhaja iz projekta, po katerem do popolne rušitve objeta pred predvideno gradnjo ni prišlo. Do izvedenih dokazov, ki sta jih predlagala tožnika, iz katerih izhaja, da je bil objekt pred izvedbo predmetnih del v celoti porušen, pa se ni opredelila.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Upravnosodna praksa je tudi enotna, da je rekonstrukcijo smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, zato se je v podobnih zadevah oprla na ugotovitve, ali predmetni objekt brez odstranjenih oziroma nadomeščenih konstrukcijskih elementov sploh še lahko pomeni tako vrsto objekta.
gradbeno dovoljenje - stroški upravnega postopka - odmera nagrade zagovorniku - določitev vrednosti spornega predmeta
Predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja je odločanje o dovoljenosti načrtovane gradnje, to je o vprašanju, ali investitor sme na določenem prostoru postaviti načrtovani objekt. Ne gre torej za odločanje o investitorjevem civilno pravnem premoženjskem upravičenju (nedenarni terjatvi, ki bi bila vrednostno ocenljiva), temveč za oblastveno odločanje (ex iure imperii) o dovoljenosti posega v prostor, katerega rezultat je izdaja upravnega dovoljenja ali pa zavrnitev zahteve za njegovo izdajo. Vrednosti spora zato ni mogoče enačiti z vrednostjo investicije.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru je pri tožniku škodni dogodek nastal 4. 4. 2012, stečajni postopek pa se začel 26. 8. 2013. Iz navedenega torej sledi, da je škodni dogodek pri tožniku nastal pred začetkom stečajnega postopka, to pa pomeni, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je tožnik zamudil rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku, pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku pa je predpostavka za odločanje o tožbi v pravdnem postopku.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev sodišča - zavrženje tožbe
Odločitev rednih sodišč ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči in tam sprejetih odločitev. Vse zatrjevane kršitve je treba uveljavljati v postopkih, na katere se nanašajo. Tudi kršitev ustavnih pravic je namreč mogoče uveljavljati le v okviru pravnih sredstev, določenih v teh postopkih.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba
Med strankama ni sporno, da izpodbijanega akta ni več, ker ga je Upravno sodišče s pravnomočno sodbo v zadevi I U 1591/2016 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, sodišče pa nima nobenega podatka o tem, da bi izpodbijani akt še vedno kakorkoli posegal v pravice ali obveznosti tožeče stranke. Tega tudi ne navaja tožeča stranka. Gre za procesno predpostavko za sprejem tožbe v obravnavo iz določila 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrglo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost
Tožena stranka je na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik s sodbo pravnomočno obsojen na 9 mesecev zapora, s preizkusno dobo 2 let, pravilno ocenila, da obstajaj razlogi za sum, da tožnik utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost in da obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem drugih nasilnih dejanj ali kaznivih dejanj in da je zato podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - poslovno potrebni odhodki - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - knjigovodska verodostojna listina
Zaključek o (ne)potrebnosti navedenega odhodka po 29. členu ZDDPO-2, ni nesporno ugotovljen. Navedeni zaključek temelji zgolj na ugotovitvi, da tožnica (na podlagi navedene študije) ni pridobila posla za ruski trg, do ostalih tožničinih ugovorov, s katerimi tožnica utemeljuje potrebnost prizadevanja (in s tem predmetne študije) za namene, da v prihodnosti prodre na ruski trg in s tem povezanih dokaznih predlogov, pa se davčni organ po presoji sodišča ni zadostno opredelil, zaradi česar dejansko stanje v tem delu po presoji sodišča ni popolno ugotovljeno. Na podlagi povedanega v predmetni zadevi po presoji sodišča ni mogoče brez dvomov sprejeti zaključka davčnega organa, da sporni odhodek ni bil potreben za pridobitev tožničinih prihodkov in da torej ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja za davčno priznanje iz 29. člena ZDDPO-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj dejanskega življenja
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločbe izhajal iz napačne interpretacije, da bi moral tožnik po vložitvi vloge za začasno prebivanje na odločitev počakati v Sloveniji. Takšne obveznosti tožnik ni imel. Poleg tega je tožnik delal v Nemčiji in zato se je tja že iz ekonomskih razlogov moral vrniti. Tožnik torej zaradi zavrnitve dovoljenja za začasno prebivanje ni mogel prebivati v Sloveniji in je zato vzročno posledična zveza v širšem smislu podana.
Člen 114 ZUP v primeru, ko je v postopku udeleženih več oseb z nasprotujočimi si interesi, nalaga kritje stroškov postopka stranki, ki je povzročila postopek, a le, če se je ta končal v njeno škodo. Postopek odobritve pravnega posla je nujen del pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, saj brez njega promet s kmetijskimi zemljišči ni mogoč. Zato ni mogoče pritrditi tožbenim navedbam, da je postopek odobritve pravnega posla zakrivil prodajalec z nesklenitvijo prodajne pogodbe.
Glede tožbenih ugovorov v zvezi s hrupom zaradi prečrpalne postaje sodišče ugotavlja, da so ti neutemeljeni. Investitorka je s predloženo strokovno oceno o emisijah vira hrupa izkazala, da hrup ne presega dopustne meje, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na škodljivost hrupa na splošno pa glede na to, da je ta v dopustnih mejah, na odločitev ne morejo vplivati.
V skladu s poglavjem 2.7 razpisne dokumentacije mora nakup osnovnih sredstev temeljiti na načelih gospodarnosti in učinkovitosti porabe odobrenih sredstev. Enako načelo določa tudi ZJF v tretjem odstavku 2. člena. Navedeno načelo pa se odraža v doseganju najboljše cene pri nakupu osnovnih sredstev, to je cene, ki jo prodajalec lahko razumno doseže in najugodnejše cene, ki jo lahko kupec razumno doseže.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja
V zadevah javnih razpisov je presoja sodišča glede izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je organu, ki ocenjuje projekte, prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Navedeno pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - gospodarska javna služba - izračun - zavrženje tožbe
Izračun sodil za preračun cene iz mase v prostornino za izvedbo količinskega poračuna ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Z njim namreč ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Na osnovi opravljene storitve izvajalec gospodarske javne službe uporabniku storitve, ki je zavezanec za plačilo, izstavi račun, morebitni spor v zvezi s tem med izvajalcem gospodarske javne službe in uporabnikom pa se rešuje pred rednim sodiščem, saj gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
V predmetni zadevi podatki o dohodkih, ki jih je tožnik prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred izdajo izpodbijanega sklepa, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o njih ni obvestil strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v skladu z obveznostjo iz 41. in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana brezplačna pravna pomoč šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.
ZDavP-2 člen 68a, 125. ZFU člen 60, 78. URS člen 2, 155.
finančna preiskava - obdelava osebnih podatkov - seznanitev s podatki - odmera davka v posebnih primerih - zastaranje pravice do odmere davka - prepoved retroaktivne veljave zakona
V letu 2006 še ni veljala novela ZDavP-2. Tedaj je veljal v zvezi s pravico davčnega organa do odmere davka še peti odstavek 68. člena ZDavP-2, ki je med drugim določal: ''Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden''. Če se sedaj za konkreten primer postavi hipotetično vprašanje, ali bi imel davčni organ pravico odmeriti davek za leto 2006 v letu 2012, bi bil odgovor nikalen, saj je bil ZDavP-2G objavljen v Uradnem listu RS šele 17. 12. 2013, veljati pa je začel šele 1. 1. 2014. Tako je denimo že v letu 2012 in 2013 prenehala pravica davčnega organa do odmere davka za leto 2006 in ta pravica z uveljavitvijo ZDavP-2G ne more ponovno ''oživeti''. Tretji odstavek 68.a člena ZDavP-2G je treba razlagati na ustavno skladen način, kar pomeni, da ne more več obstajati pravica do odmere davka za tista leta za nazaj, ko je ta pravica že ugasnila oziroma zastarala.
razlastitev nepremičnine - pogoji za razlastitev - urejanje prostora
Ker se tožnica in razlastitvena upravičenka tudi v razlastitvenem postopku nista uspeli dogovoriti glede odškodnine za razlaščeni nepremičnini, upravni organ v izpodbijani odločbi ni imel osnove, da bi odločil o odškodnini za razlaščeni nepremičnini, ampak je stranki razlastitvenega postopka napotil na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - prepoved obdelave osebnih podatkov - ustna obravnava - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ustna obravnava bi morala biti izvdedena že samo zaradi tega, ker je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za konkretno zadevo ni mogoče trditi.