davčni rezident - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnikovi lastni zapisi o njegovih življenjskih okoliščinah v preteklih letih dejansko ne predstavljajo novega dokaza oziroma novih dejstev v smislu drugega odstavka 89. člena ZDavP-2, saj so to tožnikovi zapisi, ki bi jih tožnik lahko napravil in izročil organu že pred izdajo odločbe, iz njih pa tudi ne izhajajo nova dejstva, to je dejstva, ki bi obstajala že v času izdaje prvotne odločbe, pa organu ne bi bila znana.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta
V postopku za dostop do informacij javnega značaja Informacijski pooblaščenec nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti ravnanja organa v zvezi s tem, zakaj določenih podatkov nima. Po mnenju sodišča sta tako prvostopenjski organ kot tožena stranka v okviru svoje pristojnosti naredila vse, kar se je dalo storiti v navedeni zadevi. V postopkih po ZDIJZ se ugotavlja zgolj to, kaj v danem trenutku pri zavezancu obstaja in kaj ne in kaj od tega ustreza definiciji informacije javnega značaja. Ne more pa se v tem postopku ugotavljati, ali je pravilno, da določenih podatkov pri zavezancu ni.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - priprava na narok
Nagrada za zastopanje na naroku oziroma ob izvedbi preiskovalnega dejanja vključuje pripravo na narok in udeležbo na tem naroku. Če gre za zaslišanje več prič na isti dan v isti preiskovalni zadevi, pri tem pa so dejanja izvedena kontinuirano, je potrebna le ena priprava na narok, glede na trajanje tega naroka pa je določena tudi urnina. Zato se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da je tožnik za zagovor obdolženke na zaslišanjih upravičen zgolj do ene nagrade za vsak dan.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Ne glede na to, kdaj je odšla iz Slovenije, to ne more vplivati na dejstvo, da ni nobenega dokaza, da bi bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, saj uradne evidence tega ne potrjujejo, sama pa tudi ni dokazala drugače.
Ker tožnica v postavljenem roku ni plačala takse, se šteje, da je tožbo umaknila. Na posledice neplačila sodne takse je bila tožnica v plačilnem nalogu izrecno še posebej opozorjena.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku - odmera nagrade in stroškov odvetniku
Po določbi 40. člena ZBPP se odloča o pravici izvajalca brezplačne pravne pomoči do nagrade za opravljena dejanja pravne pomoči. Gre torej za sklep, ki se prvenstveno nanaša na odvetnika kot izvajalca brezplačne pravne omoči, sklep o odmeri pa mora organ za brezplačno pravno pomoč vročiti tako izvajalcu brezplačne pravne pomoči, kakor tudi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Navedeno pomeni, da je tudi upravičenec stranka v postopku odločanja o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči, kar je potrebno že iz razloga, ker je po določilih ZBPP v določenih primerih, ob nastopu določenih okoliščin in pod določnimi pogoji namreč upravičenec dolžan povrniti sredstva izplačane BPP (43. člen, 48. člen 49. člen ZBPP), s tem pa je izkazan tudi njegov pravni interes, da so stroški odmerjeni pravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V dopolnitvi prošnje tožeča stranka razlogov, ki bi utemeljevali razumnost zadeve oziroma začetka postopka, ter s tem utemeljenost njene zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni izkazala. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je pričakovanje oziroma zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (pomanjkanje dokazov, konkretiziranje dejanj...).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi dejstvo, da je na nepremičnini vpisana hipoteka oziroma zemljiški dolg in da je premoženje v solasti, še ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem.
ZKZ člen 17, 19, 22, 22/1, 25, 25/1, 25/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 182, 189, 189/7, 189/6, 192, 192/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - najugodnejši ponudnik
V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemljišča se v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pa v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla.
Pri prodaji nepremičnine na javni dražbi je pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ (ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji) ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ. Promet oziroma pridobitev lastninske pravice v teh primerih usmerja izvršilno sodišče.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1-2, 36/1-4. ZUP člen 214, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka v postopku - prezgodaj vložena tožba - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa - in tega tudi prva tožnica ne zatrjuje - ne izhaja, da je bil ta sklep prvi tožnici vročen. Če pa ni bil vročen, potem za prvo tožnico ni bil izdan. Izdaja akta namreč implicira tudi vročitev akta.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal.
Toženka z razlogi, navedenimi v odgovoru na tožbo, ne more nadomestiti oziroma dopolniti obrazložitve akta, ki je izpodbijan v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Pri odločanju o plačilu nagrade in stroškov odvetnika v zvezi z dodeljeno BPP je treba primarno upoštevati, ali je bilo posamezno dejanje odvetnika opravljeno v okviru obsega dodeljene BPP in če je temu tako, potem je treba še presoditi, ali gre za izdatek, ki je bil potreben za zastopanje.
Sodišče ne more samo odločiti, ali je bil določen razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti organa, ki je zadolžen za izvedbo javnega razpisa, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost odločitve organa ter tako vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje kršitev pravil razpisnega postopka in da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
pravniški državni izpit - sodniški pripravnik - rok za prijavo - prošnja za podaljšanje roka
Iz tožničine prošnje je razbrati, da možnosti za pripravo na izpit nima zato, ker je redno zaposlena in ker so delovne obremenitve velike. Zatrjuje torej okoliščine, ki niso neobičajne in s katerimi se srečuje vsak kandidat, ki ima redno zaposlitev. Proti podaljšanju govori tudi dejstvo, da je bil rok za pristop na izpit tožnici že večkrat (sedemkrat za skupno pet let) podaljšan. Kar vse prepriča o tem, da sedanje razmere, v katerih tožnica živi in ki so nedvomno ustreznejše od tistih, v katerih je živela v prejšnjih letih, ne pomenijo posebnih in s tem utemeljenih razlogov za to, da se ji rok za izpit ponovno podaljša.
Odločilno je, ali tožnikovo ravnanje glede na okoliščine primera odstopa od skrbnosti, ki se jo lahko pričakuje od davčnega zavezanca v zvezi s preprečevanjem zlorab sistema DDV. Za to presojo je odločilno predvsem tožnikovo poslovno sodelovanje s spornimi podizvajalci. V zvezi s tem je tožnik pojasnil, da naj bi se za posle dogovarjal po telefonu in da je imel z družbami sklenjene pogodbe. Drugih podatkov ni navedel oziroma je celo potrdil, da ni vedel, kakšen status so imeli delavci oziroma ali so podjetja delo opravila z lastnimi delavci ali s podizvajalcem. Po mnenju sodišča razumen davčni zavezanec ne ostane popolnoma neveden glede svojih podizvajalcev, sploh če z njimi sodeluje daljše časovno obdobje. V konkretnem primeru ni šlo za enkraten posel, zato bi že zaradi trajanja poslovnega sodelovanja tožnik o svojih podizvajalcih moral izvedeti podatke o tem, kdo so, kako delujejo in podobno. Davčni organ od tožnika ni zahteval nerazumnih ukrepov, ki bi presegali običajno skrbnost. Gre minimalne previdnostne ukrepe, ki se pričakujejo od zavezancev.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - dolžnost obveščanja
V predmetni zadevi podatki o denarnih sredstvih, ki jih je tožnik prejel, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o tem ni obvestil strokovne službe za BPP v skladu z obveznostjo iz 41. člena in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana BPP šteje za neupravičeno prejeto BPP, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - emisije - škodljive emisije - parkirišče
V zadevi ni sporno, da bo gradnja parkirišča v neposredni bližini tožnikove nepremičnine vplivala na njegovo nepremičnino. Bistvena pa je ugotovitev toženke, da ti vplivi ne bodo presegli dopustne meje, ki ji tožnik argumentirano ne oporeka, saj v zvezi s njo ni predložil nobenih dokazov, kljub temu, da ga je toženka k temu pozvala.
Toženka se je pri ugotavljanju dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na stanje objekta pred predvideno gradnjo, oprla zgolj na posnetek obstoječega stanja, ki izhaja iz projekta, po katerem do popolne rušitve objeta pred predvideno gradnjo ni prišlo. Do izvedenih dokazov, ki sta jih predlagala tožnika, iz katerih izhaja, da je bil objekt pred izvedbo predmetnih del v celoti porušen, pa se ni opredelila.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Upravnosodna praksa je tudi enotna, da je rekonstrukcijo smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, zato se je v podobnih zadevah oprla na ugotovitve, ali predmetni objekt brez odstranjenih oziroma nadomeščenih konstrukcijskih elementov sploh še lahko pomeni tako vrsto objekta.
gradbeno dovoljenje - stroški upravnega postopka - odmera nagrade zagovorniku - določitev vrednosti spornega predmeta
Predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja je odločanje o dovoljenosti načrtovane gradnje, to je o vprašanju, ali investitor sme na določenem prostoru postaviti načrtovani objekt. Ne gre torej za odločanje o investitorjevem civilno pravnem premoženjskem upravičenju (nedenarni terjatvi, ki bi bila vrednostno ocenljiva), temveč za oblastveno odločanje (ex iure imperii) o dovoljenosti posega v prostor, katerega rezultat je izdaja upravnega dovoljenja ali pa zavrnitev zahteve za njegovo izdajo. Vrednosti spora zato ni mogoče enačiti z vrednostjo investicije.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru je pri tožniku škodni dogodek nastal 4. 4. 2012, stečajni postopek pa se začel 26. 8. 2013. Iz navedenega torej sledi, da je škodni dogodek pri tožniku nastal pred začetkom stečajnega postopka, to pa pomeni, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je tožnik zamudil rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku, pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku pa je predpostavka za odločanje o tožbi v pravdnem postopku.
javni natečaj - pravice neizbranega kandidata - strokovna usposobljenost - merila za presojo
Vsi kandidati so bili obravnavani enako, in da sta bili kandidatki, ki sta dosegli najvišje število točk, ocenjeni kot najprimernejši kandidatki za razpisani delovnim mesti. Po presoji sodišča potek izbirnega postopka utemeljuje izpodbijano odločitev, da sta izbrani kandidatki izkazali višji nivo strokovne usposobljenosti, in da vnaprej pripravljena Merila in metode strokovne usposobljenosti kandidatov za delovno mesto višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo ter vprašalniki vzpostavljajo med kandidati razmerje enakosti.