brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku - odmera nagrade in stroškov odvetniku
Po določbi 40. člena ZBPP se odloča o pravici izvajalca brezplačne pravne pomoči do nagrade za opravljena dejanja pravne pomoči. Gre torej za sklep, ki se prvenstveno nanaša na odvetnika kot izvajalca brezplačne pravne omoči, sklep o odmeri pa mora organ za brezplačno pravno pomoč vročiti tako izvajalcu brezplačne pravne pomoči, kakor tudi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Navedeno pomeni, da je tudi upravičenec stranka v postopku odločanja o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči, kar je potrebno že iz razloga, ker je po določilih ZBPP v določenih primerih, ob nastopu določenih okoliščin in pod določnimi pogoji namreč upravičenec dolžan povrniti sredstva izplačane BPP (43. člen, 48. člen 49. člen ZBPP), s tem pa je izkazan tudi njegov pravni interes, da so stroški odmerjeni pravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V dopolnitvi prošnje tožeča stranka razlogov, ki bi utemeljevali razumnost zadeve oziroma začetka postopka, ter s tem utemeljenost njene zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni izkazala. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je pričakovanje oziroma zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (pomanjkanje dokazov, konkretiziranje dejanj...).
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba - izjeme od dostopa
Podatke, ki so javni že po zakonu, opredeljuje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu dostop do določenih podatkov dovoli ne glede na izjeme od načela prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - skrajšani ugotovitveni postopek - izrek odločbe
V konkretnem primeru se je tožena stranka pri odločanju o odmeri in višini nagrade oprla izključno na listine, ki jih je predložila tožeča stranka, izpodbijani sklep pa je izdala, ne da bi tožečo stranko pred tem seznanila z razlogi in vsebino svoje (deloma zavrnilne) odločitve in ne da bi ji dala možnost, da se o tem skladno z določili 1. in 5. točke 3. odstavka 146. člena ZUP seznani ter tudi izreče še preden je bil izpodbijani sklep izdan in vročen tožeči stranki, ki je tako šele v tožbi imela prvič možnost, da se argumentirano in dokazno podprto izreče glede relevantnih pravnih in dejanskih razlogov za predlagani obračun stroškov opravljenih odvetniških storitev po predloženem stroškovniku, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.
Ker tožnica v postavljenem roku ni plačala takse, se šteje, da je tožbo umaknila. Na posledice neplačila sodne takse je bila tožnica v plačilnem nalogu izrecno še posebej opozorjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi dejstvo, da je na nepremičnini vpisana hipoteka oziroma zemljiški dolg in da je premoženje v solasti, še ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem.
oddaja javnega naročila - pravni interes - upravni spor
Kadar si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Ker je pogodba že bila sklenjena in dela že opravljena, si tožeča stranka z odpravo izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - strah pred preganjanjem - sprememba veroizpovedi
V konkretnem primeru bi se bilo treba glede na zbrane informacije o stanju v izvorni državi opredeliti do tega, kaj konkretno pomeni za prosilca za mednarodno zaščito iz Irana, ki se vrne v Iran in je v drugi državi pridobil dokumentacijo o tem, da je spremenil vero, v konkretnem primeru iz muslimanske v krščansko vero. Na podlagi take ocene bi bilo potrebno ugotoviti, ali imajo tožniki utemeljen strah pred preganjanjem v primeru vrnitve v izvorno državo.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1-2, 36/1-4. ZUP člen 214, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka v postopku - prezgodaj vložena tožba - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Iz podatkov spisa - in tega tudi prva tožnica ne zatrjuje - ne izhaja, da je bil ta sklep prvi tožnici vročen. Če pa ni bil vročen, potem za prvo tožnico ni bil izdan. Izdaja akta namreč implicira tudi vročitev akta.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal.
Toženka z razlogi, navedenimi v odgovoru na tožbo, ne more nadomestiti oziroma dopolniti obrazložitve akta, ki je izpodbijan v upravnem sporu.
ZKZ člen 17, 19, 22, 22/1, 25, 25/1, 25/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 182, 189, 189/7, 189/6, 192, 192/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - najugodnejši ponudnik
V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemljišča se v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pa v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla.
Pri prodaji nepremičnine na javni dražbi je pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ (ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji) ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ. Promet oziroma pridobitev lastninske pravice v teh primerih usmerja izvršilno sodišče.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Pri odločanju o plačilu nagrade in stroškov odvetnika v zvezi z dodeljeno BPP je treba primarno upoštevati, ali je bilo posamezno dejanje odvetnika opravljeno v okviru obsega dodeljene BPP in če je temu tako, potem je treba še presoditi, ali gre za izdatek, ki je bil potreben za zastopanje.
Sodišče ne more samo odločiti, ali je bil določen razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti organa, ki je zadolžen za izvedbo javnega razpisa, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost odločitve organa ter tako vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje kršitev pravil razpisnega postopka in da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
pravniški državni izpit - sodniški pripravnik - rok za prijavo - prošnja za podaljšanje roka
Iz tožničine prošnje je razbrati, da možnosti za pripravo na izpit nima zato, ker je redno zaposlena in ker so delovne obremenitve velike. Zatrjuje torej okoliščine, ki niso neobičajne in s katerimi se srečuje vsak kandidat, ki ima redno zaposlitev. Proti podaljšanju govori tudi dejstvo, da je bil rok za pristop na izpit tožnici že večkrat (sedemkrat za skupno pet let) podaljšan. Kar vse prepriča o tem, da sedanje razmere, v katerih tožnica živi in ki so nedvomno ustreznejše od tistih, v katerih je živela v prejšnjih letih, ne pomenijo posebnih in s tem utemeljenih razlogov za to, da se ji rok za izpit ponovno podaljša.
Odločilno je, ali tožnikovo ravnanje glede na okoliščine primera odstopa od skrbnosti, ki se jo lahko pričakuje od davčnega zavezanca v zvezi s preprečevanjem zlorab sistema DDV. Za to presojo je odločilno predvsem tožnikovo poslovno sodelovanje s spornimi podizvajalci. V zvezi s tem je tožnik pojasnil, da naj bi se za posle dogovarjal po telefonu in da je imel z družbami sklenjene pogodbe. Drugih podatkov ni navedel oziroma je celo potrdil, da ni vedel, kakšen status so imeli delavci oziroma ali so podjetja delo opravila z lastnimi delavci ali s podizvajalcem. Po mnenju sodišča razumen davčni zavezanec ne ostane popolnoma neveden glede svojih podizvajalcev, sploh če z njimi sodeluje daljše časovno obdobje. V konkretnem primeru ni šlo za enkraten posel, zato bi že zaradi trajanja poslovnega sodelovanja tožnik o svojih podizvajalcih moral izvedeti podatke o tem, kdo so, kako delujejo in podobno. Davčni organ od tožnika ni zahteval nerazumnih ukrepov, ki bi presegali običajno skrbnost. Gre minimalne previdnostne ukrepe, ki se pričakujejo od zavezancev.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - dolžnost obveščanja
V predmetni zadevi podatki o denarnih sredstvih, ki jih je tožnik prejel, niso sporni, prav tako ni sporno, da tožnik o tem ni obvestil strokovne službe za BPP v skladu z obveznostjo iz 41. člena in 49. člena ZBPP. Ker tega ni storil, se plačana BPP šteje za neupravičeno prejeto BPP, ki jo je tožnik dolžan povrniti v skladu z določbo 43. člena ZBPP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - emisije - škodljive emisije - parkirišče
V zadevi ni sporno, da bo gradnja parkirišča v neposredni bližini tožnikove nepremičnine vplivala na njegovo nepremičnino. Bistvena pa je ugotovitev toženke, da ti vplivi ne bodo presegli dopustne meje, ki ji tožnik argumentirano ne oporeka, saj v zvezi s njo ni predložil nobenih dokazov, kljub temu, da ga je toženka k temu pozvala.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - privolitev posameznika - videonadzor - videonadzor v službenih prostorih - namen videonadzora
Primeri, v katerih je video nadzor na delovnem mestu dovoljen, so izrecno opredeljeni kot izjemni, zato jih po presoji sodišča z razlago ni dopustno širiti onkraj njihove jasne jezikovne opredelitve, in to še posebno ne z uporabo splošnih določb, izjemo od katerih ti primeri smiselno pomenijo.
Zavrženje zahteve in njena obravnava po vsebini se torej smiselno medsebojno izključujeta. To velja tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je tožnica v okviru ene zahteve uveljavljala razloge, ki jih ob vložitvi te zahteve zaradi poteka rokov iz prvega odstavka 277. člena ZUP ni več mogla uveljavljati, kot tudi razloge, ki jih je v skladu z navedeno določbo še lahko uveljavljala.
Nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti, v skladu s 50.a členom ZLS opravlja občinska uprava, po drugem odstavku istega člena pa se za opravljanje tega nadzorstva lahko ustanovi občinska inšpekcija.
Toženka se je pri ugotavljanju dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na stanje objekta pred predvideno gradnjo, oprla zgolj na posnetek obstoječega stanja, ki izhaja iz projekta, po katerem do popolne rušitve objeta pred predvideno gradnjo ni prišlo. Do izvedenih dokazov, ki sta jih predlagala tožnika, iz katerih izhaja, da je bil objekt pred izvedbo predmetnih del v celoti porušen, pa se ni opredelila.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Upravnosodna praksa je tudi enotna, da je rekonstrukcijo smiselno mogoče izvesti le na obstoječem objektu, zato se je v podobnih zadevah oprla na ugotovitve, ali predmetni objekt brez odstranjenih oziroma nadomeščenih konstrukcijskih elementov sploh še lahko pomeni tako vrsto objekta.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - dolžnost države terjati
Če sodišče svoje obveznosti naložitve stroškov sodnega postopka nasprotni stranki v korist Republiki Sloveniji iz tretjega odstavka 46. člena ZBPP ni izvršilo in jih organ za BPP posledično od nje ne more izterjati, zakon ne daje podlage, da se jih avtomatično naloži upravičencu do BPP in s tem nanj prevali breme njihove izterjave, kot je to storila toženka v obravnavnem primeru, če prej nesporno ne ugotovi, da so ji bili plačani.