ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - odmiki - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
Tožnik ne utemelji, na kakšen način naj bi bilo poseženo v njegov pravni položaj etažnega lastnika objekta na sosednjem zemljišču z ugovori, s katerimi očita, da v obravnavani zadevi ni zagotovljena predpisana velikost funkcionalnega zemljišča in ni zagotovljeno predpisano razmerje pozidanosti in glede namembnosti, objekta in dozidave na delu zemljišča gradnje, ki se razteza proti parc. št. 2578 in se nahaja na nasprotni strani parcele predvidene gradnje.
gostinstvo - podaljšani obratovalni čas - gostinski lokal - soglasje - hrup
Iz izjave prijavitelja obratovalnega časa spornega gostinskega lokala - prizadete stranke, ki jo je podal ob vložitvi prošnje in je del upravnega spisa izhaja, da ima gostinski obrat A. izvedeno protihrupno zaščito in da bo v podaljšanem obratovalnem času navedenega gostinskega obrata poskrbel za red v gostinskem obratu in za primeren ter za okolico nemoteč odhod gostov iz gostinskega obrata. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala prav, ko je dne 1. 2. 2016 izdano soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času delno preklicala in na mesto dopuščenega obratovanja v podaljšanem obratovalnem času izdala novo soglasje za obratovanje ob petkih in sobotah od 22.00 do 24.00 ure in to vezala na dodatne pogoje, na katere je kakor izhaja iz uradnega zaznamka v upravnem spisu z dne 20. 4. 2016 najemnik gostinskega lokala pristal in se kakor izhaja iz upravnega spisa z njimi tudi strinjal, saj naj bi jih tudi že izvajal.
ZV-1 člen 150, 150/1, 150/2, 150/2-1, 150/2-4. ZVO-1 člen 3, 3/5, 20. - člen 2, 2/9.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - obvezno vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - varstveno območje - zemeljski izkop
Zemeljski izkop (zemljina in kamenje) je treba šteti za odpadek.
Po prvem odstavku 150. člena ZV-1 se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Glede na to ni pravilno tožbeno stališče, da bi bilo v obravnavanem primeru tožnikovo ravnanje nedopustno le, če bi vplivalo na tok reke Ljubljanice, omejevalo pretočnost, preusmerjalo tok reke ali predstavljalo poplavno nevarnost.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe - prenos koncesije
Na obstoj pravnega interesa mora sodišče, skladno z določilom 2. odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Vendar v obravnavanem primeru navedena procesna predpostavka ni izpolnjena, zaradi česar v tem primeru upravni spor ni dopusten, saj zakonodajalec ni z določili ZZDej niti kateregakoli drugega veljavnega zakona ni določil sodnega varstva v upravnem sporu v primeru (neizdaje) odločbe o prenosu koncesije, ki je bila podeljena fizični osebi, na drugo (pravno) osebo, za kar gre v konkretnem primeru glede na navedbe tožnika v tožbi in ki jim tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne nasprotuje.
V zadevi je bistvena ugotovitev organa, da pri obravnavnem objektu glede na prejšnji objekt ni več mogoče govoriti o istem, ampak o novem objektu, zgrajenem leta 2007, čemur tožnice v upravnem postopku nikoli niso argumentirano ugovarjale. Pri tem pa niti ni bistveno, ali je bil prejšnji objekt odstranjen v celoti, ali le do te mere, da ni več mogoče govoriti o istem objektu.
nadomestilo za rabo vode - proizvodnja brezalkoholnih pijač - odmera nadomestila - zastaranje - retroaktivna veljavnost zakona
Ureditev plačila nadomestila za rabo vode, ki jo je prinesel ZV-1 C, je dopolnitev že od začetka veljavnosti ZV-1 obstoječe zakonske ureditve posebne rabe vode.
Zakonodajalec je s spornimi določbami za nazaj uredil način, višino in postopek odmere nadomestila za posebno rabo vode, z zakonom predpisana obveznost plačila za posebno rabo vode pa je obstajala že od začetka veljavnosti ZV-1 dalje, saj je bila že takrat posebna raba vode dovoljena le na podlagi vodne pravice, za katero je bilo treba plačati.
Tožnici za rabo vode, ki je predmet odločanja v obravnavani upravni zadevi (to je raba vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo), do uveljavitve ZV-1C vodna pravica še ni bila podeljena in zato zanjo še ni nič plačala, zato so neutemeljeni tudi tožbeni očitki o neustavnosti ureditve v 199. f členu ZV-1 zaradi neenake obravnavanja in posega v lastninsko pravico ter očitki o kršitvi načela pravne države.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - GERK - nenamenska raba
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek za izplačilo PLPR deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli na kraju samem pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba - in to takšna, pri kateri zahtevkov za izplačilo PLPR ni mogoče uveljavljati - od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela - nov objekt - vzpostavitev prejšnjega stanja
V konkretnem primeru ni sporno, da sta tožnika obzidala notranje nosilne stene, zgradila novo armiranobetonsko ploščo in novo streho, s čimer sta posegla v dotedanjo konstrukcijo in jo nadomestila z novo. Ker sta torej posegla v ključne konstrukcijske elemente, s katerimi se zagotavlja mehanska odpornost in stabilnost objekta, novi elementi pa so tudi iz drugih gradbenih proizvodov, se sodišče strinja s toženko, da gre za nov objekt.
Neutemeljen je ugovor tožnikov, da "vzpostavitev prejšnjega stanja", ki je odrejena z izpodbijano odločbo, pomeni vzpostavitev preperelih lesenih sten in azbestne strehe. Če je bilo zadnje zakonito stanje zemljišča, ki ga je smiselno mogoče vzpostaviti, stanje brez objekta, sta tožnika dolžna vzpostaviti to stanje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - skrajšani ugotovitveni postopek - izrek odločbe
V konkretnem primeru se je tožena stranka pri odločanju o odmeri in višini nagrade oprla izključno na listine, ki jih je predložila tožeča stranka, izpodbijani sklep pa je izdala, ne da bi tožečo stranko pred tem seznanila z razlogi in vsebino svoje (deloma zavrnilne) odločitve in ne da bi ji dala možnost, da se o tem skladno z določili 1. in 5. točke 3. odstavka 146. člena ZUP seznani ter tudi izreče še preden je bil izpodbijani sklep izdan in vročen tožeči stranki, ki je tako šele v tožbi imela prvič možnost, da se argumentirano in dokazno podprto izreče glede relevantnih pravnih in dejanskih razlogov za predlagani obračun stroškov opravljenih odvetniških storitev po predloženem stroškovniku, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka v smislu 2. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.
ZMZ-1 člen 20, 52, 61. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 31.
mednarodna zaščita - status begunca - ekonomski razlogi prosilca za azil
Tožnica je izvorno državo zapustila zaradi ekonomskih razlogov. Trdi namreč, da se je znašla v eksistencialni stiski, saj nima pogojev, da preživi sebe in svojega še nerojenega otroka. Razlogi, s katerimi je tožnica utemeljila svojo prošnjo za mednarodno zaščito, so namreč ekonomske narave in niso takšni, da bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje mednarodne zaščite. Glede na tožničine navedbe v postopku, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da razlogi, ki jih je za mednarodno zaščito navedla tožnica, niso takšne narave, da bi bili razlog za mednarodno zaščito. Zato je na podlagi tožničinih navedb imela tožena stranka pravno podlago (52. člen ZMZ-1), da je tožničino prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi dejstvo, da je na nepremičnini vpisana hipoteka oziroma zemljiški dolg in da je premoženje v solasti, še ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje, in sicer ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba - izjeme od dostopa
Podatke, ki so javni že po zakonu, opredeljuje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu dostop do določenih podatkov dovoli ne glede na izjeme od načela prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti.
Za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - nedoločen pravni pojem
Pojem "drug utemeljen/upravičen razlog" je nedoločen pravni pojem, okoliščine, ki ga v konkretnem primeru napolnjujejo, so lahko različne, vendar pa morajo izhajati iz upravičenosti prebivanja tujca na ozemlju Republike Slovenije. V skladu s sodno prakso, ki se je izoblikovala pri izvajanju tega člena, kot drugi utemeljeni razlogi štejejo: uživanje pravic iz dela v Republiki Sloveniji (npr. pokojnine, prejemanja nadomestila za brezposelnost), lastništvo nepremičnin, zdravljenje, skrbništvo, rejništvo.
oddaja javnega naročila - pravni interes - upravni spor
Kadar si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Ker je pogodba že bila sklenjena in dela že opravljena, si tožeča stranka z odpravo izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V dopolnitvi prošnje tožeča stranka razlogov, ki bi utemeljevali razumnost zadeve oziroma začetka postopka, ter s tem utemeljenost njene zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni izkazala. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je pričakovanje oziroma zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (pomanjkanje dokazov, konkretiziranje dejanj...).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa
Omejitev javno finančnih učinkov nove odvetniške tarife in nujni varčevalni ukrepi države so po presoji sodišča razumen razlog za omejitev plačil odvetnikom, ki je poleg tega očitno v javnem interesu. Tožnik zato ne prepriča zgolj s trditvijo, da gre v obravnavanem primeru za nedopustno ponovno znižanje že znižanih stroškov.