kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - pogoji za vpis v register - stroški postopka
Lastnik se sicer ne more upirati vpisu v register kulturne dediščine, kolikor so za to izpolnjeni pogoji. Ker pa ta vpis prinaša določene omejitve, je treba obstoj kulturne dediščine z gotovostjo ugotoviti ter jo omejiti na najmanjši možni obseg.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - odmiki - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
Tožnik ne utemelji, na kakšen način naj bi bilo poseženo v njegov pravni položaj etažnega lastnika objekta na sosednjem zemljišču z ugovori, s katerimi očita, da v obravnavani zadevi ni zagotovljena predpisana velikost funkcionalnega zemljišča in ni zagotovljeno predpisano razmerje pozidanosti in glede namembnosti, objekta in dozidave na delu zemljišča gradnje, ki se razteza proti parc. št. 2578 in se nahaja na nasprotni strani parcele predvidene gradnje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela - nov objekt - vzpostavitev prejšnjega stanja
V konkretnem primeru ni sporno, da sta tožnika obzidala notranje nosilne stene, zgradila novo armiranobetonsko ploščo in novo streho, s čimer sta posegla v dotedanjo konstrukcijo in jo nadomestila z novo. Ker sta torej posegla v ključne konstrukcijske elemente, s katerimi se zagotavlja mehanska odpornost in stabilnost objekta, novi elementi pa so tudi iz drugih gradbenih proizvodov, se sodišče strinja s toženko, da gre za nov objekt.
Neutemeljen je ugovor tožnikov, da "vzpostavitev prejšnjega stanja", ki je odrejena z izpodbijano odločbo, pomeni vzpostavitev preperelih lesenih sten in azbestne strehe. Če je bilo zadnje zakonito stanje zemljišča, ki ga je smiselno mogoče vzpostaviti, stanje brez objekta, sta tožnika dolžna vzpostaviti to stanje.
nadomestilo za rabo vode - proizvodnja brezalkoholnih pijač - odmera nadomestila - zastaranje - retroaktivna veljavnost zakona
Ureditev plačila nadomestila za rabo vode, ki jo je prinesel ZV-1 C, je dopolnitev že od začetka veljavnosti ZV-1 obstoječe zakonske ureditve posebne rabe vode.
Zakonodajalec je s spornimi določbami za nazaj uredil način, višino in postopek odmere nadomestila za posebno rabo vode, z zakonom predpisana obveznost plačila za posebno rabo vode pa je obstajala že od začetka veljavnosti ZV-1 dalje, saj je bila že takrat posebna raba vode dovoljena le na podlagi vodne pravice, za katero je bilo treba plačati.
Tožnici za rabo vode, ki je predmet odločanja v obravnavani upravni zadevi (to je raba vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo), do uveljavitve ZV-1C vodna pravica še ni bila podeljena in zato zanjo še ni nič plačala, zato so neutemeljeni tudi tožbeni očitki o neustavnosti ureditve v 199. f členu ZV-1 zaradi neenake obravnavanja in posega v lastninsko pravico ter očitki o kršitvi načela pravne države.
ZV-1 člen 150, 150/1, 150/2, 150/2-1, 150/2-4. ZVO-1 člen 3, 3/5, 20. - člen 2, 2/9.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - obvezno vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - varstveno območje - zemeljski izkop
Zemeljski izkop (zemljina in kamenje) je treba šteti za odpadek.
Po prvem odstavku 150. člena ZV-1 se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Glede na to ni pravilno tožbeno stališče, da bi bilo v obravnavanem primeru tožnikovo ravnanje nedopustno le, če bi vplivalo na tok reke Ljubljanice, omejevalo pretočnost, preusmerjalo tok reke ali predstavljalo poplavno nevarnost.
V zadevi je bistvena ugotovitev organa, da pri obravnavnem objektu glede na prejšnji objekt ni več mogoče govoriti o istem, ampak o novem objektu, zgrajenem leta 2007, čemur tožnice v upravnem postopku nikoli niso argumentirano ugovarjale. Pri tem pa niti ni bistveno, ali je bil prejšnji objekt odstranjen v celoti, ali le do te mere, da ni več mogoče govoriti o istem objektu.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe - prenos koncesije
Na obstoj pravnega interesa mora sodišče, skladno z določilom 2. odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. Vendar v obravnavanem primeru navedena procesna predpostavka ni izpolnjena, zaradi česar v tem primeru upravni spor ni dopusten, saj zakonodajalec ni z določili ZZDej niti kateregakoli drugega veljavnega zakona ni določil sodnega varstva v upravnem sporu v primeru (neizdaje) odločbe o prenosu koncesije, ki je bila podeljena fizični osebi, na drugo (pravno) osebo, za kar gre v konkretnem primeru glede na navedbe tožnika v tožbi in ki jim tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne nasprotuje.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - GERK - nenamenska raba
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek za izplačilo PLPR deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli na kraju samem pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba - in to takšna, pri kateri zahtevkov za izplačilo PLPR ni mogoče uveljavljati - od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - priprava na narok
Nagrada za zastopanje na naroku oziroma ob izvedbi preiskovalnega dejanja vključuje pripravo na narok in udeležbo na tem naroku. Če gre za zaslišanje več prič na isti dan v isti preiskovalni zadevi, pri tem pa so dejanja izvedena kontinuirano, je potrebna le ena priprava na narok, glede na trajanje tega naroka pa je določena tudi urnina. Zato se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da je tožnik za zagovor obdolženke na zaslišanjih upravičen zgolj do ene nagrade za vsak dan.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Ne glede na to, kdaj je odšla iz Slovenije, to ne more vplivati na dejstvo, da ni nobenega dokaza, da bi bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, saj uradne evidence tega ne potrjujejo, sama pa tudi ni dokazala drugače.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje, in sicer ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa
Omejitev javno finančnih učinkov nove odvetniške tarife in nujni varčevalni ukrepi države so po presoji sodišča razumen razlog za omejitev plačil odvetnikom, ki je poleg tega očitno v javnem interesu. Tožnik zato ne prepriča zgolj s trditvijo, da gre v obravnavanem primeru za nedopustno ponovno znižanje že znižanih stroškov.
ZMZ-1 člen 20, 52, 61. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 31.
mednarodna zaščita - status begunca - ekonomski razlogi prosilca za azil
Tožnica je izvorno državo zapustila zaradi ekonomskih razlogov. Trdi namreč, da se je znašla v eksistencialni stiski, saj nima pogojev, da preživi sebe in svojega še nerojenega otroka. Razlogi, s katerimi je tožnica utemeljila svojo prošnjo za mednarodno zaščito, so namreč ekonomske narave in niso takšni, da bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje mednarodne zaščite. Glede na tožničine navedbe v postopku, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da razlogi, ki jih je za mednarodno zaščito navedla tožnica, niso takšne narave, da bi bili razlog za mednarodno zaščito. Zato je na podlagi tožničinih navedb imela tožena stranka pravno podlago (52. člen ZMZ-1), da je tožničino prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti.
Za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.
davčni rezident - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnikovi lastni zapisi o njegovih življenjskih okoliščinah v preteklih letih dejansko ne predstavljajo novega dokaza oziroma novih dejstev v smislu drugega odstavka 89. člena ZDavP-2, saj so to tožnikovi zapisi, ki bi jih tožnik lahko napravil in izročil organu že pred izdajo odločbe, iz njih pa tudi ne izhajajo nova dejstva, to je dejstva, ki bi obstajala že v času izdaje prvotne odločbe, pa organu ne bi bila znana.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta
V postopku za dostop do informacij javnega značaja Informacijski pooblaščenec nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti ravnanja organa v zvezi s tem, zakaj določenih podatkov nima. Po mnenju sodišča sta tako prvostopenjski organ kot tožena stranka v okviru svoje pristojnosti naredila vse, kar se je dalo storiti v navedeni zadevi. V postopkih po ZDIJZ se ugotavlja zgolj to, kaj v danem trenutku pri zavezancu obstaja in kaj ne in kaj od tega ustreza definiciji informacije javnega značaja. Ne more pa se v tem postopku ugotavljati, ali je pravilno, da določenih podatkov pri zavezancu ni.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - prekinitev postopka - vrstni red predkupnih upravičencev
Pravni posel odobri upravna enota v skladu z določbami 19. člena ZKZ, pri tem pa mora upoštevati pogoje, določene v 18. in 19. členu, preveriti ali je postopek prodaje tekel v skladu z določbami ZKZ ter v primeru, ko je več vlog za odobritev pravnega posla, preveriti vrstni red predkupnih upravičencev.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - nedoločen pravni pojem
Pojem "drug utemeljen/upravičen razlog" je nedoločen pravni pojem, okoliščine, ki ga v konkretnem primeru napolnjujejo, so lahko različne, vendar pa morajo izhajati iz upravičenosti prebivanja tujca na ozemlju Republike Slovenije. V skladu s sodno prakso, ki se je izoblikovala pri izvajanju tega člena, kot drugi utemeljeni razlogi štejejo: uživanje pravic iz dela v Republiki Sloveniji (npr. pokojnine, prejemanja nadomestila za brezposelnost), lastništvo nepremičnin, zdravljenje, skrbništvo, rejništvo.