brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti - nujna brezplačna pravna pomoč
Iz prošnje in priloženega sklepa jasno izhaja, da se prošnja nanaša na dejanje v postopku, ki je vezano na prekluzivni rok. To pomeni, da bi morala tožena stranka z vlogo postopati po določbah 36. člena ZBPP, ki urejajo nujno brezplačno pravno pomoč. Navedena določba ureja primere, kot je obravnavani, ko bi stranka zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč zamudila rok za opravo pravnega dejanja in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Organ bi torej moral brez preverjanja njenega materialnega položaja po vsebini presoditi, ali ima tožnica kot tožilka verjetne izglede za uspeh v kazenskem postopku zoper A.A. in svojo oceno ustrezno obrazložiti. Če organ prosilca pred izdajo odločbe pozove k dopolnitvi vloge in slednji ravna v skladu s pozivom (kot je bilo v konkretnem primeru), to ne more imeti za posledico zavrnitve prošnje iz razloga, ker je bil zamujen rok za opravo procesnega dejanja, v zvezi s katerim je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena.
skrbništvo - postavitev skrbnika - obnova postopka - stranka v postopku
V predmetni zadevi je pritožbeni organ pravilno ugotovil, da pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni, saj predloga za obnovo predmetnega postopka ni podala upravičena oseba, kot jo določa 261. člena ZUP.
Po določbah ZZZDR ima v postopku postavitve pod skrbništvo položaj stranke oziroma stranskega udeleženca samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in skrbnik. Druge osebe, ki niso stranke v postopku tudi ne morejo izpodbijati odločbe o postavitvi skrbnika. Tožnika nista bila niti stranka niti stranski udeleženec v predmetnem postopku postavitve pod skrbništvo v katerem tudi ne varujeta svojih pravic in svojih pravnih koristi.
Tožnica utemeljeno ugovarja, da se odločitve upravnega organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev odobritve pravnega posla za tožnico kot sprejemnico ponudbe, ne more preizkusiti. Zgolj navedba, da gre po mnenju organa za ''sporno situacijo'' oziroma, da tožnica kot prodajalka ne more biti v vlogi kupovalke, za preizkus zakonitosti odločitve namreč ne zadostuje, temveč bi organ/a moral/a poleg ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to oprto, navesti (med drugim) tudi navedbo določb predpisov, na katere se odločitev o zavrnitvi tožničine vloge opira (214. člen ZUP). S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je treba tožbi že iz tega razloga ugoditi.
Če je odločitev o vlogah za odobritev pravnega posla vseh sprejemnikov ponudbe lahko sprejeta le v enem postopku (v združenih zadevah) kot skupna, v obravnavanem primeru narekuje ugotovitev sodišča v sodbi I U 1380/2016 z dne 4. 7. 2016, da je odločitev o vlogi za odobritev pravnega posla ene sprejemnice ponudbe A.A. nezakonita iz razloga po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, posledično nadaljnjo ugotovitev, da je z navedeno bistveno kršitvijo pravil postopka obremenjena odločitev o vlogah za odobritev pravnega posla tudi v preostalem. Zadeva je s to sodbo in sodbo, I U 1380/2016 z dne 4. 7. 2016, vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani, prvostopenjski organ pa bo o vlogah vseh treh sprejemnikov ponudbe vodil (en) ponovni postopek ter odobril enega od (pogojno) sklenjenih pravnih poslov.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Odločitev organa temelji na v času izdaje sodbe Višjega sodišča v Ljubljani (torej do sprejema načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS na občni seji 6. 4. 2012) veljavni upravnosodni praksi, da se v primerih, kot je obravnavani, torej, ko kupec s prodajalcem kmetijskih zemljišč ne uspe skleniti pogodbe in je primoran njeno sklenitev iztožiti, šteje, da 60-dnevni rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ teče od (prejema) pravnomočne sodbe, ki nadomesti pravni posel.
Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati vpis o pridobitvi lastninske pravice tožnika po tej sodbi v zemljiško knjigo. Četudi je bil tak vpis opravljen, to še ne pomeni, da potem ni treba, da so za odobritev pravnega posla izpolnjeni vsi pogoji po ZKZ, torej, da bi lahko prišlo do obida z zakonom predpisanega postopanja udeležencev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim, da se vloži ustrezna vloga v zakonsko določenem roku.
DDV - popravek odbitka ddv - obdavčljiva dejavnost - oproščena dejavnost
Tožnica je imela pravico odbijati vstopni DDV po odbitnem deležu, določenem po 65. členu ZDDV-1, le v tistem delu, ki je bil namenjen njenim obdavčljivim transakcijam. Transakcije, ki so izven sistema DDV, ne omogočajo odbitka vstopnega DDV. Ker tožnica takšne razdelitve prejetih računov, ki se nanašajo na tožničino ostalo dejavnost, ni napravila, je pravilno, da je to storil davčni organ. V števcu je upošteval znesek tožničinega obdavčljivega (obdavčenega in oproščenega) letnega prometa za celotno ostalo dejavnost brez A. v letu 2010 po tožničini knjigi izdanih računov, zmanjšan za izdane dobropise za leto 2010. V imenovalcu pa je upošteval znesek celotnih tožničinih prihodkov v letu 2010 za celotno ostalo dejavnost brez A. (obdavčeno, oproščeno in neobdavčljivo) po fakturirani realizaciji. Tako je davčni organ tudi po presoji sodišča zneske preveč odbitega vstopnega DDV za leto 2010 ter za januar 2011 in februar 2011 tožnici utemeljeno naložil v plačilo. Sodišče tudi zavrača tožničino sklicevanje, da je bilo z izpodbijano odločbo nedopustno poseženo v tožničino legitimno pričakovanje. Po presoji sodišča je namreč treba upoštevati, da so relevantne določbe ZDDV-1 do te mere jasne in razumljive, da si subjekt, sploh, če je njegovo poslovanje povezano z uveljavljanjem odbitka DDV, legitimnega pričakovanja v nasprotju s temi določbami, ne bi smel ustvariti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Ker tožnica izpodbija sklep o popravi pomote, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo. Da je bila s tem popravljena le pomota pri navedbi izvršilnih naslovov izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedeno pa je skladno tudi z listinami v upravnem spisu. Po drugi strani pa tožnica v tožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da se s popravljenim sklepom kakorkoli posega v kakšno njeno pravico oziroma pravno korist.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2.. ZTuj-2 člen 68.. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Tožena stranka je ob ugotovitvi obstojna znatne nevarnosti pobega z upoštevanjem načela sorazmernosti pravilno presodila, da v konkretnem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območju azilnega doma in je tako tožniku utemeljeno omejila gibanje na območje in prostore Centra za tujce. Tožniku bo namreč le tako onemogočeno, da bi samovoljno zapustil ozemlje Republike Slovenije in s tem preprečil učinkovito izvedbo predaje odgovorni državi članici EU po določbah Uredbe Dublin III
Kot izhaja iz zapisnika, je inšpektor pooblaščenki in navzočemu tožniku predočil ortofoto posnetke, iz katerih izhaja stanje pred in po pričetku sporne gradnje in so zato ugovori tožnikov, ki se nanašajo na dokazni postopek, neutemeljeni. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da so bili tožniki večkrat seznanjeni s podatki spisa in so zato njihovi ugovori glede zatrjevane kršitve načela zaslišanja stranke neutemeljeni.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - dejansko življenje
Tožnica, ki od julija 1991 živi v Srbiji, ni uspela dokazati, da bi bila iz Republike Slovenije odsotna iz razlogov, ki jih določa tretji odstavek 1č. člena ZUSDDD; s tem pa njena odsotnost ni upravičena v smislu 1č. člena ZUSDDD, torej taka, da bi bil kljub odsotnosti izpolnjen pogoj dejanskega življenja tožnice v Republiki Sloveniji.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - znižana nagrada
Sodišče ugotavlja, da je predlagatelj ZOdv-D, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - proizvodnja brezalkoholnih pijač - retroaktivna veljavnost zakona - zastaranje
Plačilo nadomestila za rabo vode je predpisano za čas dejanske rabe vode po 1. 1. 2005, torej za čas po poteku roka iz 199. člena ZV-1, ki je določen za vložitev zahteve za pridobitev vodne pravice za obstoječe uporabnike vode, oziroma ob upoštevanju določbe 199e. člena ZV-1 tudi za čas po izdaji vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, kolikor ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - okoljevarstveno dovoljenje
V določbi petega odstavka 73. člena ZVO-1 je za primer upravnega spora glede okoljevarstvenega dovoljenja določen instrukcijski rok treh mesecev za odločitev o tožbi. Glede na navedeno torej gre v tem primeru za nujno zadevo v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je tudi v času sodnih počitnic procesni rok za vložitev tožbe tekel.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - poskusi vračanja
Tožnica Republike Slovenije ni zapustila zaradi posledic izbrisa registra iz stalnega prebivalstva. Prav tako se tožnica ne more z uspehom sklicevati na vojne razmere, saj se niti po tem, ko je bila vojna v Sloveniji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini končana, ni poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.
Tožnica se zaradi spremembe lokacijske dokumentacije, ki je taka, da prestavlja drugo, oziroma drugačno lokacijsko dokumentacijo od prvotne, ne more sklicevati na soglasja, ki so bila izdana k prvotni lokacijski dokumentaciji, torej da ta soglasja ni mogoče upoštevati kot soglasja k lokacijski dokumentaciji iz marca 2016, s katero je uveljavlja svoj zahtevek.
Po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje je bilo o enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga že odločeno, in sicer (tudi) s sklepom št. DT 4291-507502/2015-12 z dne 21. 12. 2015. Kot ugotavlja sodišče, tožnik ugotovitvi, da je bilo o njegovem zahtevku že večkrat odločeno, in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, od omenjene odločitve naprej ni spremenilo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - varstvo osebnih podatkov
Tožnik, kljub pozivu sodišča, ni predložil dokaza, da je v skladu z določbami 33. člena ZVOP-1 vložil pisno ali ustno na zapisnik zahtevo za popravek osebnih podatkov pri upravljavcu osebnih podatkov. Poleg tega je, kljub večkratnim pozivom, tožba še zmeraj ostala nejasna in neprimerna za nadaljnjo obravnavo, saj tožnik tožbenega zahtevka ni dopolnil tako, da bi bila tožba sposobna za obravnavo.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za vložitev ugovora - iztek roka
Tožnica v tožbi sicer navaja, da je dopis (ugovor) poslala v roku, in se sprašuje, ali je pošta zamudila, vendar tega z ničemer ne izkaže, pa tudi listine v upravnem spisu tega ne potrjujejo.
igre na srečo - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - načelo zaslišanja
Tožena stranka je analizirala stanje igralništva v Sloveniji in na Krasu, ocenjevala, ali je obstoječa ponudba zadostna in kaj bi pomenila dodatna ponudba ter presojala vplive igralništva na lokalno okolje. Na ta dejstva je tudi oprla svojo odločitev, vendar pa tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe s tem ni seznanila in se ta o njih ni imela možnosti izjaviti.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je tožnik tožbo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 vložil po poteku roka 30 dni, odkar je bil seznanjen z odločitvijo toženke, je tožba vložena prepozno.