Če je odločitev o vlogah za odobritev pravnega posla vseh sprejemnikov ponudbe lahko sprejeta le v enem postopku (v združenih zadevah) kot skupna, v obravnavanem primeru narekuje ugotovitev sodišča v sodbi I U 1380/2016 z dne 4. 7. 2016, da je odločitev o vlogi za odobritev pravnega posla ene sprejemnice ponudbe A.A. nezakonita iz razloga po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, posledično nadaljnjo ugotovitev, da je z navedeno bistveno kršitvijo pravil postopka obremenjena odločitev o vlogah za odobritev pravnega posla tudi v preostalem. Zadeva je s to sodbo in sodbo, I U 1380/2016 z dne 4. 7. 2016, vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani, prvostopenjski organ pa bo o vlogah vseh treh sprejemnikov ponudbe vodil (en) ponovni postopek ter odobril enega od (pogojno) sklenjenih pravnih poslov.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - novo vozilo
Tožeča stranka je načrtovala nakup gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višin že v letu 2014, kar dokazuje datum objave javnega naročila, 24. 11. 2014. Tudi sicer se predmet Poziva financira (tudi) iz sredstev požarnega sklada, zato je bila oddaja javnega naročila za sporen nakup dejansko izvedena še pred odločitvijo pristojnega organa o načrtovanem financiranju na podlagi Poziva, kar tožeči stranki po presoji sodišča onemogoča uvrstitev v postopek ocenjevanja.
Tožnica utemeljeno ugovarja, da se odločitve upravnega organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev odobritve pravnega posla za tožnico kot sprejemnico ponudbe, ne more preizkusiti. Zgolj navedba, da gre po mnenju organa za ''sporno situacijo'' oziroma, da tožnica kot prodajalka ne more biti v vlogi kupovalke, za preizkus zakonitosti odločitve namreč ne zadostuje, temveč bi organ/a moral/a poleg ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je to oprto, navesti (med drugim) tudi navedbo določb predpisov, na katere se odločitev o zavrnitvi tožničine vloge opira (214. člen ZUP). S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je treba tožbi že iz tega razloga ugoditi.
skrbništvo - postavitev skrbnika - obnova postopka - stranka v postopku
V predmetni zadevi je pritožbeni organ pravilno ugotovil, da pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni, saj predloga za obnovo predmetnega postopka ni podala upravičena oseba, kot jo določa 261. člena ZUP.
Po določbah ZZZDR ima v postopku postavitve pod skrbništvo položaj stranke oziroma stranskega udeleženca samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in skrbnik. Druge osebe, ki niso stranke v postopku tudi ne morejo izpodbijati odločbe o postavitvi skrbnika. Tožnika nista bila niti stranka niti stranski udeleženec v predmetnem postopku postavitve pod skrbništvo v katerem tudi ne varujeta svojih pravic in svojih pravnih koristi.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Ker tožnica izpodbija sklep o popravi pomote, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo zavrglo. Da je bila s tem popravljena le pomota pri navedbi izvršilnih naslovov izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navedeno pa je skladno tudi z listinami v upravnem spisu. Po drugi strani pa tožnica v tožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da se s popravljenim sklepom kakorkoli posega v kakšno njeno pravico oziroma pravno korist.
DDV - popravek odbitka ddv - obdavčljiva dejavnost - oproščena dejavnost
Tožnica je imela pravico odbijati vstopni DDV po odbitnem deležu, določenem po 65. členu ZDDV-1, le v tistem delu, ki je bil namenjen njenim obdavčljivim transakcijam. Transakcije, ki so izven sistema DDV, ne omogočajo odbitka vstopnega DDV. Ker tožnica takšne razdelitve prejetih računov, ki se nanašajo na tožničino ostalo dejavnost, ni napravila, je pravilno, da je to storil davčni organ. V števcu je upošteval znesek tožničinega obdavčljivega (obdavčenega in oproščenega) letnega prometa za celotno ostalo dejavnost brez A. v letu 2010 po tožničini knjigi izdanih računov, zmanjšan za izdane dobropise za leto 2010. V imenovalcu pa je upošteval znesek celotnih tožničinih prihodkov v letu 2010 za celotno ostalo dejavnost brez A. (obdavčeno, oproščeno in neobdavčljivo) po fakturirani realizaciji. Tako je davčni organ tudi po presoji sodišča zneske preveč odbitega vstopnega DDV za leto 2010 ter za januar 2011 in februar 2011 tožnici utemeljeno naložil v plačilo. Sodišče tudi zavrača tožničino sklicevanje, da je bilo z izpodbijano odločbo nedopustno poseženo v tožničino legitimno pričakovanje. Po presoji sodišča je namreč treba upoštevati, da so relevantne določbe ZDDV-1 do te mere jasne in razumljive, da si subjekt, sploh, če je njegovo poslovanje povezano z uveljavljanjem odbitka DDV, legitimnega pričakovanja v nasprotju s temi določbami, ne bi smel ustvariti.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 101. ZEN člen 48.
ureditev meje - parcelacija - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka - lex specialis
13. in 14. člen ZCes-1 sta namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena.
Šele po pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za izvedbo parcelacije in njeno evidentiranje.
Določba drugega odstavka 12. člena ZCes-1 je v primeru rekonstrukcije javne ceste lahko specialna določba glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2.. ZTuj-2 člen 68.. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Tožena stranka je ob ugotovitvi obstojna znatne nevarnosti pobega z upoštevanjem načela sorazmernosti pravilno presodila, da v konkretnem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območju azilnega doma in je tako tožniku utemeljeno omejila gibanje na območje in prostore Centra za tujce. Tožniku bo namreč le tako onemogočeno, da bi samovoljno zapustil ozemlje Republike Slovenije in s tem preprečil učinkovito izvedbo predaje odgovorni državi članici EU po določbah Uredbe Dublin III
Kot izhaja iz zapisnika, je inšpektor pooblaščenki in navzočemu tožniku predočil ortofoto posnetke, iz katerih izhaja stanje pred in po pričetku sporne gradnje in so zato ugovori tožnikov, ki se nanašajo na dokazni postopek, neutemeljeni. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da so bili tožniki večkrat seznanjeni s podatki spisa in so zato njihovi ugovori glede zatrjevane kršitve načela zaslišanja stranke neutemeljeni.
nadomestilo za rabo vode - odmera nadomestila - proizvodnja brezalkoholnih pijač - retroaktivna veljavnost zakona - zastaranje
Plačilo nadomestila za rabo vode je predpisano za čas dejanske rabe vode po 1. 1. 2005, torej za čas po poteku roka iz 199. člena ZV-1, ki je določen za vložitev zahteve za pridobitev vodne pravice za obstoječe uporabnike vode, oziroma ob upoštevanju določbe 199e. člena ZV-1 tudi za čas po izdaji vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, kolikor ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - znižana nagrada
Sodišče ugotavlja, da je predlagatelj ZOdv-D, ki je določil posebno ureditev plačila dodeljenih odvetnikov, že v postopku sprejemanja tega zakona podal razlago in opravil presojo skladnosti predlagane spremembe zakona z Ustavo RS.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - poskusi vračanja
Tožnica Republike Slovenije ni zapustila zaradi posledic izbrisa registra iz stalnega prebivalstva. Prav tako se tožnica ne more z uspehom sklicevati na vojne razmere, saj se niti po tem, ko je bila vojna v Sloveniji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini končana, ni poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.
igre na srečo - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - načelo zaslišanja
Tožena stranka je analizirala stanje igralništva v Sloveniji in na Krasu, ocenjevala, ali je obstoječa ponudba zadostna in kaj bi pomenila dodatna ponudba ter presojala vplive igralništva na lokalno okolje. Na ta dejstva je tudi oprla svojo odločitev, vendar pa tožeče stranke pred izdajo izpodbijane odločbe s tem ni seznanila in se ta o njih ni imela možnosti izjaviti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - dejansko življenje
Tožnica, ki od julija 1991 živi v Srbiji, ni uspela dokazati, da bi bila iz Republike Slovenije odsotna iz razlogov, ki jih določa tretji odstavek 1č. člena ZUSDDD; s tem pa njena odsotnost ni upravičena v smislu 1č. člena ZUSDDD, torej taka, da bi bil kljub odsotnosti izpolnjen pogoj dejanskega življenja tožnice v Republiki Sloveniji.
Po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje je bilo o enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga že odločeno, in sicer (tudi) s sklepom št. DT 4291-507502/2015-12 z dne 21. 12. 2015. Kot ugotavlja sodišče, tožnik ugotovitvi, da je bilo o njegovem zahtevku že večkrat odločeno, in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, od omenjene odločitve naprej ni spremenilo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - varstvo osebnih podatkov
Tožnik, kljub pozivu sodišča, ni predložil dokaza, da je v skladu z določbami 33. člena ZVOP-1 vložil pisno ali ustno na zapisnik zahtevo za popravek osebnih podatkov pri upravljavcu osebnih podatkov. Poleg tega je, kljub večkratnim pozivom, tožba še zmeraj ostala nejasna in neprimerna za nadaljnjo obravnavo, saj tožnik tožbenega zahtevka ni dopolnil tako, da bi bila tožba sposobna za obravnavo.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za vložitev ugovora - iztek roka
Tožnica v tožbi sicer navaja, da je dopis (ugovor) poslala v roku, in se sprašuje, ali je pošta zamudila, vendar tega z ničemer ne izkaže, pa tudi listine v upravnem spisu tega ne potrjujejo.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - okoljevarstveno dovoljenje
V določbi petega odstavka 73. člena ZVO-1 je za primer upravnega spora glede okoljevarstvenega dovoljenja določen instrukcijski rok treh mesecev za odločitev o tožbi. Glede na navedeno torej gre v tem primeru za nujno zadevo v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je tudi v času sodnih počitnic procesni rok za vložitev tožbe tekel.
Tožnica se zaradi spremembe lokacijske dokumentacije, ki je taka, da prestavlja drugo, oziroma drugačno lokacijsko dokumentacijo od prvotne, ne more sklicevati na soglasja, ki so bila izdana k prvotni lokacijski dokumentaciji, torej da ta soglasja ni mogoče upoštevati kot soglasja k lokacijski dokumentaciji iz marca 2016, s katero je uveljavlja svoj zahtevek.
Upravni organ na podlagi določbe 88. člena KZ-1 odloča po prostem preudarku. V takšnem primeru mora biti upravna odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev odločbe vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno odločitev. Namen in obseg prostega preudarka pa izhaja iz določb materialnega predpisa, s katerim je bilo pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano (v danem primeru 88. člen KZ-1).
Okoliščine, ki so narekovale v izreku izrečeno posledico, so obširno, jasno in povsem konkretno razvidne iz opisa dejanskega stanja in navedbo razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Ob upoštevanju kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku po presoji sodišča obrazložitev izpodbijane upravne odločbe vsebuje jasno utemeljitev okoliščin, ki se nanašajo na neizpolnjevanje pogojev iz petega odstavka 88. člena ZK-1, predvsem glede povratništva, morebitnih kazenskih postopkov, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehe pri zdravljenju odvisnosti in pogoje za vključitev v življenje na prostosti.