ZUP člen 82. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 2, 2/1-3, 30, 31. ZUS-1 člen 36, 36/1-2.
davčna preiskava - vpogled v spis - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - informacijski pooblaščenec
Iz določb 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP izhaja, da je informacijski pooblaščenec kot samostojni in neodvisen državni organ pristojen za odločanje o pritožbi, kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zadevi ni sporno, da je zoper odločitev prvostopnega davčnega organa tožnik vložil pritožbo. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča bi torej v zadevi šlo tudi za pritožbo posameznika iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje informacijskemu pooblaščencu, v kolikor tega ne bi storil že tožnik sam. Zoper odločitev informacijskega pooblaščenca je namreč zagotovljeno samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Pri razlagi zakonske določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP je treba izhajati iz okoliščine, ali se je postopek, za katerega je bila upravičencu odobrena brezplačna pravna pomoč, končal v njegovo korist ali ne. V prvem primeru se odloča o vrnitvi brezplačne pravne pomoči po 48. členu, v drugem pa po 49. členu ZBPP. Slednji se uporabi tudi v primeru, ko je bil postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končan na podlagi upravičenčevega umika tožbe, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj tožnik ne zatrjuje, pa tudi iz podatkov spisa to ne izhaja, da bi tožnik tožbo umaknil, ker bi bil izven sodnega postopka njegov zahtevek izpolnjen.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - dolžnost varovanja tajnosti podatkov
Varovanje tajnosti vira predstavlja že samo dejstvo oz. informacija, da je v konkretni zadevi prijavitelj vložil prijavo, kar bi posledično pomenilo, da že posredovanje kakršnega koli podatka o tem, ali se je pred organom vodil konkretni postopek, v katerem je prijavitelj poimensko naveden, predstavlja kršitev dolžnosti varovanja tajnosti vira.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Splošno znano je, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedbo konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno. Ker ničesar od tega tožnica ni izkazala za mednarodni znanstveni posvet, na katerega se sklicuje, se sodišče strinja, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na tem posvetu izvedla referat. Poleg tega pa navedenega dogodka niti ni mogoče šteti za mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika mora biti namreč nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da je bil mednarodni znanstveni posvet resnično mednarodni, ni z ničemer izkazano.
dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - tožena stranka - napačna navedba tožene stranke
Pri ugotavljanju stalnega prebivališča ni bistveno, iz kakšnih razlogov se je nekdo odselil, ampak gre pri tem ugotavljanju zgolj za ugotovitveno odločbo, zgolj za registracijo obstoječega stanja.
V konkretnem primeru je lahko tožena stranka le Republika Slovenija (država), ki jo zastopa Ministrstvo za notranje zadeve, ker je bilo v tem primeru to organ, ki je izdal akt, s katerim je bil postopek končan (to je drugostopenjski akt). Ker pa je subjekt, ki ga je tožnik navedel kot toženo stranko, to je Upravna enota Grosuplje, državni organ Republike Slovenije, je sodišče smiselno štelo, da tožnik toži Republiko Slovenijo, zato ni štelo tožbe za tako pomanjkljive, da bi tožnika pozivalo k njeni popravi.
poslovna skrivnost - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - koncesijska pogodba
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti. Koncesijska pogodba tako ne predstavlja varovane poslovne skrivnosti, kar pomeni, da organ prosilcu dostopa do zahtevane pogodbe ne more zavrniti.
Za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi še ni razpolagalo.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - status begunca - pogoji za priznanje statusa begunca - preganjanje
Dejanje preganjanja, ki ga v tožbi izrecno uveljavlja prvi tožnik, ne ustreza definiciji iz 5. alineje 2. odstavka 26. člena ZMZ-1, saj prvi tožnik kot domnevni vojaški obveznik ni predložil vojaške knjižice niti ni prejel individualnega poziva na služenje vojaške obveznosti v času trajanja notranjega oboroženega spopada v izvorni državi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe
Po presoji sodišča tožena stranka s svojo obrazložitvijo ni prekoračila zakonskega standarda "očitnosti" v smislu določil 24. člena ZBPP, saj je navedla jasne, logične in prepričljive razloge za svoje stališče, zakaj v obravnavani sporni zadevi tožnik nima razumnih možnosti za uspeh, pri čemer je pravilno izpostavila tudi obstoj zakonske izjeme iz 4. alineje 8. člena ZBPP, čemur tožnik v tožbi izrecno niti ne nasprotuje, pač pa nasprotuje zavrnilni odločitvi tožene stranke, s katero se tožnik ne strinja oziroma ji nasprotuje.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanu v nazive mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da sta bila mednarodna znanstvena posveta v obravnavani zadevi resnično mednarodna, pa ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ju sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožnik je v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel in tudi pridobil premoženje, ki ga predstavlja solastniški delež nepremičnine. Ker pred začetkom postopka tožnik ni bil zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, predstavlja s sodbo ugotovljeni solastniški delež pridobljeno premoženje v smislu 48. člena ZBPP.
davčni dolg - odpis dolga - zdravstvene težave - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je že v vlogi za odpis davčnega dolga med drugim uveljavljal kot razlog za odpis davčnega dolga svoje zdravstvene težave ter svoje trditve v tej zvezi podprl s priloženimi dokazili. Ugotovitev, da se tožnik v vlogi za odpis sklicuje na (slabo) zdravstveno stanje in da je o tem priložil zdravniške izvide, vsebuje tudi obrazložitev izpodbijane odločbe. Ne vsebuje pa presoje tožnikovih navedb v tej smeri. O njih se tudi ne izreče organ druge stopnje, ko odloča o pritožbi ter na ta način ne popravi pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, ki je bila storjena pri odločanju na prvi stopnji. Pomanjkljivost oziroma nepravilnost pri postopanju pa je bistvena, saj je v 38. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, na katerega se sklicuje in ga v celoti citira prvostopenjski davčni organ v izpodbijani odločbi, izrecno določeno, da je v primeru daljše bolezni oziroma invalidnosti davčnega zavezanca možen odpis davčne obveznosti ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu Pravilnika, in torej ne glede na merila, ki so bila upoštevana pri odločanju v konkretnem primeru.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - obročno plačilo davčnega dolga - zamuda roka - zapadlost preostalih obrokov
V zadevi ni spora o tem, da je bilo tožnici odobreno obročno plačilo davčnega dolga ter da je bila v odločbi, s katero ji je davčni organ dovolil obročno plačilo, opozorjena na posledice zamude. Prav tako ni spora o tem, da je bila tožnica z obrokom, ki je zapadel v plačilo v mesecu januarju 2016, v zamudi. To pa pomeni, da so v skladu z izrecno zakonsko določbo (osmega odstavka 101. člena ZDavP-2) z dnem zapadlosti neplačanega oziroma nepravočasno plačanega obroka zapadli v plačilo vsi naslednji neplačani obroki in da je bila zato podana zakonska podlaga za njihovo (prisilno) izterjavo. Tožnica zato ne more uspeti z ugovorom, da je obveznost poravnala v skladu z dogovorom in tudi ne z ugovorom, da jo je kasneje poravnala v celoti. Zakonitost izpodbijanega sklepa se namreč presoja z ozirom na datum njegove izdaje. Na ta dan, to je na dan 23. 6. 2016, pa je bila po podatkih spisov, ki jim tožnica ne nasprotuje, ugotovljena njena davčna obveznost v višini, kakršna je razvidna iz izreka sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - obnova postopka
V konkretnem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati, kar je eden izmed zakonsko predpisanih pogojev, ki morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjeni, skupaj s finančnim in premoženjskim pogojem.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Tožena stranka je v konkretnem primeru na podlagi ugotovitve, da tožnik premalo pozna dela in naloge, ki naj bi jih kot direktor v navedenem podjetju po pogodbi o zaposlitvi opravljal, pravilno ocenila, da daje navedeno zadostno podlago za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv
Da je bil mednarodni znanstveni posvet resnično mednarodni, ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ga sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena. Z navedbo, da je povzetek prispevka objavljen v zborniku, stranka ne more izpodbiti odločitve, saj objava ne izkazuje, da je šlo dejansko za mednarodno konferenco, in da je na njej tožeča stranka izvedla referat.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti - nujna brezplačna pravna pomoč
Iz prošnje in priloženega sklepa jasno izhaja, da se prošnja nanaša na dejanje v postopku, ki je vezano na prekluzivni rok. To pomeni, da bi morala tožena stranka z vlogo postopati po določbah 36. člena ZBPP, ki urejajo nujno brezplačno pravno pomoč. Navedena določba ureja primere, kot je obravnavani, ko bi stranka zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč zamudila rok za opravo pravnega dejanja in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Organ bi torej moral brez preverjanja njenega materialnega položaja po vsebini presoditi, ali ima tožnica kot tožilka verjetne izglede za uspeh v kazenskem postopku zoper A.A. in svojo oceno ustrezno obrazložiti. Če organ prosilca pred izdajo odločbe pozove k dopolnitvi vloge in slednji ravna v skladu s pozivom (kot je bilo v konkretnem primeru), to ne more imeti za posledico zavrnitve prošnje iz razloga, ker je bil zamujen rok za opravo procesnega dejanja, v zvezi s katerim je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Odločitev organa temelji na v času izdaje sodbe Višjega sodišča v Ljubljani (torej do sprejema načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS na občni seji 6. 4. 2012) veljavni upravnosodni praksi, da se v primerih, kot je obravnavani, torej, ko kupec s prodajalcem kmetijskih zemljišč ne uspe skleniti pogodbe in je primoran njeno sklenitev iztožiti, šteje, da 60-dnevni rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ teče od (prejema) pravnomočne sodbe, ki nadomesti pravni posel.
Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati vpis o pridobitvi lastninske pravice tožnika po tej sodbi v zemljiško knjigo. Četudi je bil tak vpis opravljen, to še ne pomeni, da potem ni treba, da so za odobritev pravnega posla izpolnjeni vsi pogoji po ZKZ, torej, da bi lahko prišlo do obida z zakonom predpisanega postopanja udeležencev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim, da se vloži ustrezna vloga v zakonsko določenem roku.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - odprava sklepa o izvršbi - vračilo sredstev
Namen davčne izvršbe je izterjava davčne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Za dosego tega namena je predmet davčne izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2). Po določbah ZDavP-2 ni izključena niti hkratna niti sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. V zvezi s sklicevanjem tožnika na 425. člen OZ pa sodišče poudarja, da pravna sredstva zoper sklep o davčni izvršbi po določbah ZDavP-2 ne zadržijo njegove izvršitve, kar lahko privede do odprave sklepa po tem, ko je le-ta že izvršen, kot se je zgodilo v obravnavani zadevi. Odprava pravne podlage izvršenega plačila dolžnikovega dolžnika narekuje vračilo sredstev, izterjanih na njegovi podlagi. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti tožniku, da je terjatev davčnega organa "oživela" z izdajo izpodbijanega sklepa.
izdaja soglasja za cestni priključek - občinska cesta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja - odločanje organa druge stopnje
Iz razlogov, ki jih je navedel organ, ni razbrati, kako naj bi dodatni cestni priključek vplival na zmogljivost občinske ceste in varnost prometa na njej oziroma kakšne škodljive posledice naj bi imel na zmogljivost ceste in varnost prometa na njej, kar za zavrnitev izdaje soglasja predpisuje 99. člen ZCes-1.
Drugostopni organ je najprej poskušal odpraviti kršitev 9. člena ZUP, zagrešeno v postopku na prvi stopnji, za kar je imel podlago v 251. členu ZUP, nato pa v nadaljevanju svojo odločitev (o zavrnitvi pritožbe tožnika in potrditvi odločbe prvostopnega organa) oprl tudi na dokaze, o katerih se tožnik ni mogel izjaviti pred izdajo odločbe in s tem tudi sam kršil postopek. To pa posledično pomeni, da kršitev v postopku ni bila ustrezno odpravljena in je še vedno podana (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) ter je tudi iz tega razloga odločba nezakonita.