ZDen člen 2, 4, 16, 19, 25, 25/6, 29, 29/2, 44. ZUS-1 člen 42. ZPPreb člen 3-3, 3-4, 3-7. - člen 242. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar - stanovanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Organ je glede na ugotovljena dejstva, ki izhajajo iz podatkov spisa, in ob upoštevanju določb zakona (ZDen in SPZ), pravilno zaključil (in pri tem gre za pravno presojo, ki jo je dolžan opraviti upravni organ in ne izvedenec), da gre v tem delu obravnavane nepremičnine za novo stvar. Pravilnost zaključka potrjujejo predvsem ugotovitve (izhajajoč iz izvedeniškega in cenitvenega poročila izvedenca B.B., ki jim tudi sodišče v tem delu celoti sledi) o izvršenih delih v obravnavani nepremičnini, ki je bila ob podržavljenju hotel, sedaj pa je stanovanjski objekt z dvema poslovnima prostoroma v pritličju.
Sodišče se pridružuje mnenju organa, da je z izvedenimi deli prišlo do bistvene spremembe namembnosti - iz poslovno-gospodarskega objekta v stanovanjski objekt.
Pri oceni, ali gre za novo stvar ali ne, ni bistveno, ali je prišlo do povečanja površine ali ne, temveč je bistven obseg in vsebina sprememb na obravnavanem objektu oziroma nepremičnini.
Odškodovanje iz naslova denacionalizacije ne sme preseči vrednosti premoženja, ki je bilo podržavljeno, saj bi to pomenilo, da bi upravičenec iz naslova denacionalizacije prejel več, kot bi bil upravičen glede na določbe ZDen.
Izpodbijana odločitev ne vsebuje konkretnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je bila tožničina prijava projekta zavrnjena. Iz javnega razpisa izhaja, da se v kategorijo A uvrstijo samo tisti projekti, ki imajo oceno B1 + B2 + B3 + B4 + B5 višjo od 15 (prag). Iz obrazložitve izpodbijanega akta pa ne izhaja, zakaj se tožničin projekt, ki je dobil skupno oceno 16,00, ni uvrstil v kategorijo A, niti zakaj je tožničin predlog uvrščen v kategorijo B in zakaj je zavrnjen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - poziv k dopolnitvi vloge - razjasnitev pravno pomembnega dejstva - razlaga pravilnika
Ob tem, ko je pridobila izpis iz baze SICRIS, ki za dr. A.A ni izkazoval prav nobene točke, toženka tožnice neutemeljjeno ni pozvala k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam v skladu z 22. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, na podlagi katerega je toženka izvedla javni razpis, čeprav ničelno število točk SICRIS glede na v prijavi navedeno znanstveno oziroma strokovno delo dr. A.A. že na prvi pogled predstavlja vsebinsko nejasnost.
ZUreP-1 člen 2, 2/1, 2/1-11, 85, 87, 88, 89, 110. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24. URS člen 125.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - stavbna zemljišča - exceptio illegalis
Z Odlokom DOPP je predkupna pravica občine določena tudi izven poselitvenih območij, torej izven območja stavbnih zemljišč, in tako v tem delu v nasprotju z zakonom. Glede na navedeno je za navedeni kmetijski zemljišči z Odlokom ODPP v nasprotju z zakonom, 85. členom ZUreP-1, določena predkupna pravica občine. Odlok ODPP je po mnenju sodišča v tem obsegu v četrtem odstavku 2. člena, b), podtočka 10, nezakonit.
Po 125. členu Ustave je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, mora uporabo take določbe podzakonskega akta zavrniti (exceptio illegalis). Glede na to sodišče v obravnavanem primeru ne upošteva določb Odloka ODPP, četrtega odstavka 2. člena, b), podtočka 10.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - status kmeta - skupna ponudba - vrstni red predkupnih upravičencev
Po ustaljeni sodni praksi je odločba o statusu kmeta deklarativna, kar med drugim pomeni, da učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša.
Zakonca lahko skupaj uveljavljata prednostno upravičenje po 23. členu ZKZ ter potem kot kupca tudi skupaj skleneta prodajno pogodbo ter postaneta solastnika kupljenih zemljišč, saj z nakupom, ki je izvršen v času trajanja zakonske zveze, ustvarita skupno premoženje. Skladno s tem je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da je v primeru skupnega sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, ko samo eden izmed sprejemnikov ponudbe izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, mogoče šteti, da navedene pogoje izpolnjuje tudi drugi sprejemnik ponudbe.
ZUP člen 260, 260-9. ZEN člen 27, 27/2, 49, 49/1, 49/4, 52, 52/2.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - stranka v postopku - stranski udeleženec - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče soglaša s tožnicama, da bi morali sodelovati v postopku parcelacije, kolikor je bilo z delitvijo parcele neposredno poseženo v upravičenja predlagateljic, ki jih uveljavljata v sodnem postopku ureditve meje.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
odvzem otroka - razlogi za odvzem - namestitev otroka v zavod - nasilje v družini - začasna odločba
V obravnavani zadevi gre za izdajo odločbe po uradni dolžnosti, saj je CSD dolžan ukrepati zaradi zaščite koristi otroka, v kolikor je podan sum, da je ta ogrožen v domačem okolju, kot v obravnavanem primeru. Res je dolžan na drugi strani ščititi tudi ustavne pravice staršev v razmerju do otrok, kot navaja tožnica. Vendar pa ima v teh primerih zaščita otrokovih koristi vedno prednost pred zaščito pravic staršev, zato sodišče tožničine razloge, glede kršenja njenih ustavnih pravic, kot jih navaja, glede na navedeno zavrača. Gre za varovanje otrokovih koristi. Sodišče izpostavlja, da v obravnavani zadevi ni potrebno, da gre za razloge, ki izvirajo na strani staršev, za krivdno ravnanje ali opustitev, kot poudarja tudi toženka, temveč da je mogoče odvzeti otroka že takrat, če je otrokov razvoj pri starših samo ogrožen. Tudi ni potrebno, da je (že) nastala škoda v njegovem razvoju.
Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le specializirana prodajalna, v kateri se opravlja dejavnost trgovine na drobno s tobačnimi izdelki, in ne vsaka prodajalna, v kateri se prodajajo tudi tobačni izdelki. Prodajalna tobačnih izdelkov v smislu tretje alineje prvega odstavka 11. člena ZOUTI je lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - denarna kazen - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Nesporno je, da se na parceli 350/1058 še vedno nahaja material. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je material na navedeni parceli nov, namenjen gradnji nezahtevnega objekta in na parcelo navožen šele po prejemu gradbenega dovoljenja. Po navedbah tožnika, naj bi bila torej obveznost iz upravne odločbe z dne 21. 12. 2010 izpolnjena. Vendar v zvezi z zatrjevano izvršitvijo tožnik tudi v upravnem sporu ne ponudi nobenega dokaza k trditvi, da je bila parcela res pravočasno očiščena oziroma ustrezno obdelana in zato sodišče njegovim v celoti neizkazanim trditvam ne more slediti. Sodišče meni, da v kolikor bi bila upravna odločba z dne 21. 12. 2010 res izvršena, in bi bil ves material iz parcel odstranjen oziroma porabljen, tako kot to trdi tožnik, bi kmetijski inšpektor ob predhodnih ogledih parcel to tudi ugotovil, sklep o dovolitvi izvršbe oziroma nadaljnji sklepi, s katerimi je bila tožniku naložena v plačilo denarna kazen in določen nov rok izvršbe, pa ne bi bili izdani.
Finančni organ se ni opredelil do vseh tožnikovih pritožbenih ugovorov glede njegovega dolga iz naslova plačil prispevkov za socialno varnost in iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
ZBPP člen 28, 28/4, 28/5, 30, 30/6. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - mediacija - znižana nagrada
Glede na zakonsko ureditev postopka mediacije (ki se tudi vpiše v posebnem vpisniku) ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka (v katerem se sodi). To pa pomeni, da tožnica nagrade za zastopanje v postopku mediacije ne more zahtevati na podlagi odločbe, s katero je bila dodeljena BPP za pravdni postopek.
Kolikor iz navedb, kot jih podaja tudi tožnica, izhaja, da je kvaliteta odvetniške storitve, ki je opravljena v okviru dodeljene BPP (vključno s tožničino v obravnavanem primeru) a priori nižja izključno zaradi nižjega plačila zanjo, je to nesprejemljivo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - načelo zaslišanja
Tožena stranka je z vpogledom v uradne podatke ugotovila drugačno stanje, kot ga je tožeča stranka navedla v svoji prošnji za dodelitev BPP, zato bi morala tožečo stranko pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnosti med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je ugotovila na podlagi uradnih podatkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predkazenski postopek
Tožnik v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjeval pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pa ni ovira, da lahko sedaj, ko je bila zoper njega preiskava uvedena, ponovno zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
vodno soglasje - legalizacija objekta - vodovarstveno območje
Postopek za izdajo soglasij k gradbenemu dovoljenju za že obstoječ oziroma zgrajen objekt se s stališča pravne ureditve v ničemer ne razlikuje od postopka izdaje gradbenega dovoljenja in potrebnih soglasij v primeru šele načrtovane oziroma nameravane gradnje objekta. T. i. legalizacija ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja in soglasij k gradbenemu dovoljenju pod enakimi pogoji, kot jih določajo predpisi za gradnjo šele načrtovanega objekta, torej skladno z vsemi določbami relevantnih predpisov, ki se nanašajo na gradnjo novih objektov.
Tudi za kmetijska zemljišča z oznako 1410 "kmetijsko zemljišče v zaraščanju" obstaja dolžnost preprečevanja zaraščanja, saj upoštevaje določbo 7. člena ZKZ izjema od te obveznosti za zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje za vrsto rabe "kmetijsko zemljišče v zaraščanju", ne velja.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, zato je sodišče tožbo zavrglo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - dopustnost upravnega spora - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Ni upravni spor namenjen temu, da bi se stranki zagotavljalo sodno preverjanje pravilnosti njenih (načelnih) stališč v vsakem primeru, torej tudi takrat, ko izpodbijani upravni akt zanjo nima pravnih posledic ali pa so te zanemarljive ter hkrati ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi kot takšno terjalo sodno intervencijo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZEN člen 9, 26, 39, 39/1, 39/6, 60, 61, 61/1.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - urejanje meje - sodna poravnava - zavrženje tožbe
Sodna poravnava je sodna odločba, ki je ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku in s tožbo v upravnem sporu. Če tožnik meni, da so podatki na podlagi sklenjene sodne poravnave v zemljiškem katastru napačno vpisani, ima pravno varstvo zagotovljeno na podlagi 9. člena ZEN.
Sodišče je ocenjevalo, ali je izpodbijana odločba dovolj obrazložena, da se jo da preizkusiti v delu, v katerem tožena stranka utemeljuje, zakaj je štela tožnikove izjave za neverodostojne. Po mnenju sodišča je tožena stranka v tem smislu dovolj obrazložila odločbo, da se jo da preizkusiti, saj je natančno pojasnila vse okoliščine, zaradi katerih je štela, da je podana notranja in zunanja nekonsistentnost, zaradi česar tožnikovim navedbam o preganjanju ni mogla slediti.
pravniški državni izpit - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ocena izpita - zahteva za obrazložitev ocene izpita - sodna presoja ocene
Sodišče je predmetno odločbo obravnavalo kot upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 v delu, v katerem je toženka odločala o tožničinem pravnem interesu, da država ustvarja možnost da si državljani lahko pridobijo ustrezno strokovno izobrazbo, ob spoštovanju načela enakosti pred zakonom in v delu zagotavljanja pravice do učinkovitega pravnega sredstva v smislu 25. člena Ustave RS. V tem delu pa ima tožnica dostop do sodnega varstva na podlagi 157. člena in 23. člena Ustave RS v zvezi z 2. členom ZUS-1, ne glede na to, da se v teh primerih sodišče ne spušča v presojo zakonitosti samega ocenjevanja, kot strokovnega opravila.
Ne glede na to, da gre pri ocenjevanju za strokovno opravilo, v katero sodišče ne posega in je njegova presoja s tem v zvezi zadržana, pa sodišče v takšnih primerih presoja obstoj bistvenih kršitev določb postopka in morebitno arbitrarnost pri ocenjevanju, kar pa v danem primeru tožnica toženki tudi očita. Arbitrarno ocenjevanje je po presoji sodišča podano tudi v primeru, če je ocena neobrazložena. V predmetni zadevi iz izredno skope obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja zgolj dejstvo, da je bila kandidatka na civilnem področju pisnega dela izpita ocenjena z oceno 5, na kazenskem pa z oceno 8. Tako pomanjkljivo obrazložene odločbe pa sodišče ne more preizkusiti.