dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec - lastni dohodki
Ni spora o tem, da sredstva, ki jih je prejela tožnikova žena v zadevnem davčnem obdobju, presegajo višino posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Spora tudi ni o tem, da gre pri prejetih in v odločbi upoštevanih zneskih za dohodke po določbah ZDoh-2. Medtem ko uporaba oziroma namen uporabe prejetih dohodkov z ozirom na zakonsko ureditev, za odločitev v zadevi ni pravno pomemben in zato tožbenih navedb v tej smeri sodišče ni moglo upoštevati. Z ozirom na citirano zakonsko ureditev pa so pravno neupoštevani tudi tisti tožbeni ugovori, ki se nanašajo na način upoštevanja prejetih dohodkov (na mesečni ravni), saj se dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove, na letni ravni pa se ugotavljajo tudi davčne olajšave oziroma njihova višina. V obravnavanem primeru gre za uveljavljanje davčne olajšave in s tem za uveljavljanje izjeme od siceršnje obveznosti plačila dohodnine od vseh dohodkov, doseženih v davčnem letu, zato uporabe zakonskih določb (ZDoh-2) ni mogoče širiti na situacije oziroma na primere, ki se zatrjujejo v tožbi in ki v zakonu niso izrecno zajeti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - javna cesta - gradnja ceste - dovozna pot
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja se nanaša tudi na gradnjo oziroma ureditev dovozne poti na parcelah v lasti občine, kar smiselno pomeni tudi izvedbo gradbenih del.
Izvajanje gradbenih posegov ne pomeni splošne rabe javnega dobra, na katero se sklicuje tožnik, zato se sodišče strinja s toženko, da bi moral tožnik za posege na dveh parcelah izkazati obstoj pravice graditi.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč
Na podlagi 4. člena ZKZ je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje. Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetnem zemljišču za kmetijsko zemljišče, predstavlja postavitev železne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - posplošena vrednost nepremičnine
Po oceni sodišča je toženka premoženjski položaj tožnika pravilno ugotavljala na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP in določbami ZUPJS. Prav tako je pravilen zaključek, da ima tožnik po določbah ZSVarPre v lasti tudi nepremičnine, ki se štejejo za premoženje tožnika, in da njihova vrednost presega znesek 14.042,88 EUR. Podatek o vrednosti teh nepremičnin (32.174,06 EUR), je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine in izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega tožnik ni uspel ovreči.
ZMZ-1 člen 2/1-31, 71, 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/3-6, 125. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 4, 4/1, 32, 32/2, 32/3, 36, 36/4.
mednarodna zaščita - znatna nevarnost za pobeg - omejitev gibanja - uredba Dublin III - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je Upravno sodišče že v več zadevah navedlo, da je ta standard treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti.
Iz ZUS-1 izhaja, da kopičenje zahtevkov, kot ga uveljavlja tožnik, izpodbojnega in ugotovitvenega po 4. členu ZUS-1, ni dopustno, ker se zahtevka glede na prvi odstavek, 4. člena ZUS-1 izključujeta. V prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zakonodajalec dopušča možnost, da stranka v upravnem sporu izpodbija tudi druge akte, ki niso upravni akti, če tudi poseben področni zakon te možnosti ne dopušča (v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1), vendar samo pod pogojem, da stranka izrecno izpodbija akt oziroma je v zadevi očitno, da stranka izpodbija akt, s katerim organ (v smislu 1. člena ZUS-1) posega v človekove pravice posameznika, ob upoštevanju klavzule subsidiarnosti. Sodno varstvo zoper izpodbijani sklep pa je v obravnavani zadevi urejeno v določbi šestega odstavka 84. člena ZMZ-1. Torej, ker je zoper izpodbijani sklep toženke dovoljen upravni spor (2. člen ZUS-1), subsidiarnega upravnega spora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin po 4. členu ZUS-1 zoper navedeni upravni akt sploh ni mogoče voditi in v njem odločiti.
stvarna pristojnost - denarna socialna pomoč - socialni spor - molk organa
V 1. odstavku 63. člena ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Kdor želi pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD, mora izpolnjevati pogoje, kot so določeni v tem zakonu. Pri teh pogojih pa je eden tudi ta, da oseba, če je imela 23. 12. 1990 prijavljeno stalno prebivališče, kar je tožnik imel, v Republiki Slovenije od tega datuma dalje tudi dejansko živi. Sodišče pa meni, da je glede na vse navedeno nedvomno izkazano, da tožnik od tega datuma dalje ni ves čas dejansko živel, ampak le do oktobra 1991, ko je Republiko Slovenijo zapustil.
Sodišče ni zasledilo, da bi že v postopku do izdaje prvostopenjskega akta prvostopenjski organ tožečo stranko seznanil s svojim stališčem o tem, da resničnosti podatkov iz blagovnih kartic ne sprejema. Tako postopanje pa je v nasprotju z načelom zaslišanja stranke, pri čemer sodišče ugotavlja, da je to procesno kršitev tožeča stranka očitala že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, kjer je navedeno, da so bila kršena postopkovna določila v smislu, da prvostopenjski organ tožeči stranki ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe opredeli o vseh dejstvih in okoliščinah in da v kolikor bi tožeča stranka vedela, kako prvostopenjski organ interpretira spremembe cen glede na prevzemni dokument, bi se do zadeve že prej opredelila.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 6, 6/3, 12, 17, 17/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 24, 24/1, 24/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - uredba Dublin III - diskrecijska klavzula - mladoleten otrok
Diskrecijske klavzule ni mogoče tolmačiti kot pravice prosilca, ampak možnost države, da prevzame obravnavo prošnje, tudi če taka obravnava ni njena odgovornost glede na merila Uredbe Dublin.
Mladoletni otroci, ki so prosilci za azil, zahtevajo posebno zaščito, glede na njihove posebne potrebe in njihovo posebno ranljivost, tudi če so v spremstvu staršev. Zato morajo biti pogoji za predajo oziroma premestitev mladoletnikov taki, da v že obstoječi stresni situaciji, ko so bili mladoletniki primorani zapustiti dom, sorodnike, prijatelje in podobno, ne povzročijo še dodatnega stresa in tesnobe
financiranje občin - naloge občine - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe
V obravnavani zadevi gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, v zvezi s katerim je Upravno sodišče že zavzelo stališče, da gre za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP, kar pomeni, da je treba odločitve o pravici, dolžnosti ali pravni koristi stranke po določbah ZFO-1 obrazložiti.
sodniška funkcija - prenehanje sodniške funkcije - ničnost odločbe - aktivna legitimacija
Formalni status stranke v postopku izdaje odločbe sicer ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP, po katerem se odločba lahko vsak čas izreče za nično po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca, saj so po stališču Ustavnega sodišča RS, izraženem v odločbi št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011 v smislu te določbe namreč v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne; ker se odločba za nično izreče v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta, se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na priznanje tega statusa oziroma pravni interes v že končanem prejšnjem postopku.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 89.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost za pobeg - načelo sorazmernosti
Ob ugotovitvi obstoja znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je za njegovo pridržanje podan zakoniti razlog iz prvega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III.
Izrečeni ukrep pridržanja tožnika je sorazmeren in ima tudi legitimen cilj, saj za izvršitev namena, zaradi katerega je tožnik pridržan, to je zaradi predaje odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bi bilo mogoče učinkovito uporabiti drugega milejšega ukrepa.
Po mnenju sodišča ni treba, da bi oseba dejansko pobegnila (iz države), ampak zadostuje, da je ni bilo v Azilnem domu in da ni sporočila spremembe naslova prebivališča, kot bi to morala storiti v skladu z nacionalnim zakonom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
Tožnica je prevzela kazenski pregon kot subsidiarna tožilka, za kar ji je bila tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč, po opravi preiskovalnih dejanj pa je odvetnik, kateremu je bila zaupana izvedba brezplačne pravne pomoči, ocenil, da nadaljevanje pregona glede na rezultate opravljenih preiskovalnih dejanj ne bi bilo smiselno. Na osnovi navedenega je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ocenil, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - verjetni izgledi za uspeh - zastaranje
Zaradi zastaranja terjatve tožnica z vložitvijo pritožbe zoper odločitev v pravdni zadevi ne more biti uspešna, kar pomeni, da pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika
Razrešenemu odvetniku v konkretni kazenski zadevi ni mogoče očitati, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Zato so bili izpolnjeni razlogi za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP.
ZZRZI člen 62-65. ZObr člen 39, 39/1, 92, 92/1. ZJU člen 3. ZUS-1 člen 65, 65/1.
zaposlovanje invalidov - prispevek za zaposlovanje invalidov - plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo
Zavezanec za plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote je lahko le delodajalec, ki ni izpolnil dolžnosti zaposlovanja invalidov (oziroma nadomestnih izpolnitev). Specialnih določb za opredelitev delodajalca ZZRZI nima, zato je pri definiciji tega subjekta treba izhajati iz določb krovnega zakona, ki ureja delovna razmerja ZDR.
Dodaten argument k razlogu, da tožnik v obravnavani zadevi ni delodajalec v smislu prvega odstavka 62. člena ZZRZI, je tudi dejstvo, da je tožnik podpisoval pogodbe o zaposlitvi na podlagi pooblastila, ki ga je dobil s strani Ministrstva za obrambo. Prenos pristojnosti za podpisovanje pogodb o zaposlitvi ne bi bil potreben, če bi bil tožnik lahko delodajalec v smislu krovnih zakonov ZDR, ZJU in ZObr kot specialnega za ureditev tožnikovega položaja kot organa v sestavi Ministrstva za obrambo.
30-dnevni rok za vložitev tožbe (na katerega je bila tožeča stranka opozorjena v pravnem pouku pritožbene odločbe) je začel teči v sredo, 26. 4. 2017. Rok za vložitev tožbe je potekel v četrtek, 25. 5. 2017, tožeča stranka pa je tožbo oddala priporočeno po pošti v četrtek, 1. 6. 2017. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka.
Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1, izdelave izjav na računih in obrazcev EUR.2 ter izdaje nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 3351/83 člen 2, 7.
carina - potrdilo o gibanju blaga eur.1 - naknadno preverjanje - naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - dokazilo
Po členu 2 (2) Uredbe št. 1207/2001 izvozniki uporabljajo izjave dobavitelja kot dokazilo, zlasti v podporo zahtevkom za izdajo ali izdelavo dokazil o poreklu v Skupnosti, v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami. Dobavitelj, ki izdela izjavo dobavitelja, hrani vsa dokumentarna dokazila, ki dokazujejo točnost izjave, vsaj tri leta - člen 7(1). Navedene določbe se nanašajo na vsakokratnega dobavitelja - prodajalca na notranjem trgu EU, zato v primeru preprodaje starejšega rabljenega vozila znotraj Skupnosti, izjave proizvajalca vozila, drugače kot meni tožnik, ni mogoče obravnavati kot izjave dobavitelja iz 2. člena navedene Uredbe.
Določbo prvega odstavka 281. člena ZUP se pravilno razlaga v povezavi z določbo prvega odstavka 300. člena tega zakona, in torej v pomenu, da odprava odločbe terja odpravo tudi pravnih posledic, ki so iz nje nastale, (šele) ko je odpravljena odločba nadomeščena z novo odločbo. Zato tudi tožnikovemu zahtevku za vračilo plačane denarne kazni ni mogoče ugoditi, ker je sodišče s sodbo I U 1824/2015 z dne 23. 2. 2016 njen sklep o naloženi denarni kazni (sicer) odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponovni postopek, v katerem pa, kar ni sporno, do vložitve tožnikovega zahtevka za vračilo denarne kazni (18. 3. 2016) novega upravnega akta (sklepa) (še) ni izdala.
Denarne sankcije se, ob tem ko morajo biti primerne, da zagotovijo učinkovitost preiskave, po zakonu prilagajajo finančni zmožnosti podjetja.
Na pravna jamstva, ki veljajo za kazenski postopek, se tožnik v tožbi zoper sklep, ki se nanaša na odpravo posledic izvrševanja upravnega akta, s katerim mu je naložena procesna kazen (v upravnem - konkurenčnopravnem postopku), ne more z uspehom sklicevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti - izvensodna poravnava
Zadeva je očitno nerazumna z vidika tožnikove poslovne sposobnosti, ki je bila z začetkom postopka osebnega stečaja omejena ravno pri sklepanju pravnih poslov, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso. Smiselno v te pravne posle sodi tudi sklenitev izvensodne poravnave, na podlagi katere bi tožnik iz lokala, ki ga je imel v najemu, dobil vrnjene svoje premičnine (povrnjeno investicijo), in bi le te postale del stečajne mase. Za te vrste poslov pa ima pooblastilo za zastopanje stečajna upraviteljica, katera je v konkretnem primeru s pozivom upnikom na založitev sredstev z dne 8. 6. 2017 storila ravno to.