davčna izvršba - ugovor tretjega v davčni izvršbi - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso razvidni konkretni razlogi za oceno finančnega organa, da tožnik niti kot verjetno ni dokazal lastninske pravice na predmetni stiskalnici, kot to ugovarja tožnik v tožbi. Finančni organ se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj sklicuje na relevantne zakonske določbe, ne pojasni pa, zakaj in v čem ni upošteval razlogov tožeče stranke, ki jih je navajala v svojem ugovoru in tudi ne listin, na katere se tožeča stranka v ugovoru sklicuje
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje mejaša
Predmetna nadzidava je dopustna upoštevaje dejstvo, da so odmiki novogradnje od parcelne meje sosednjega lastnika manj kot 3 m, le s soglasjem soseda. Glede na to, da soglasje ni bilo pridobljeno, niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO.
program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo
Zahtevek za izplačilo sredstev je nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje (vseh) pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, v skladu s četrtim odstavkom 56. člena ZKme-1 zavrniti. Sodna praksa se je v primerljivih zadevah že večkrat jasno izrekla, da mora projekt ves čas postopka izpolnjevati vse predpisane pogoje. Torej tako ob oddaji vloge, ki je podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, kot ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev oziroma izdaji odločbe o tem zahtevku. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev. Opravo kontrolnih postopkov pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja zahteva evropska zakonodaja.
ZKme-1 člen 56. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 64.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - zavrnitev zahteve - upravičeni stroški - pogoji za izplačilo sredstev
Za izplačilo sredstev v konkretnem primeru morajo biti poleg pogojev pristopa LEADER izpolnjeni tudi vsi pogoji, predpisani za ukrep 312, in torej upoštevane tudi določbe glede upravičenih stroškov za sofinanciranje v okviru omenjenega ukrepa.
Tožeči stranki ne moreta uspeti z ugovori, ki se nanašajo na dejansko lego zgrajene garaže, saj to ni in ne more biti predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja za novogradnjo, za kar gre v konkretnem postopku.
Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in drugih listin v spisu, je toženka z vročitvijo sklepa o dovolitvi izvršbe priznala status stranskega udeleženca le v postopku izvršbe, ki je sledil inšpekcijskemu postopku, saj inšpekcijska zavezanca obveznosti iz inšpekcijske odločbe nista prostovoljno izvršila, izvršitev po drugih osebah pa bi lahko posegla tudi na njuno zemljišče.
Priznanje statusa stranskega udeleženca tožnikoma v postopku izvršbe pa avtomatično ne pomeni tudi priznanja statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, kot zmotno menita tožnika.
Glede na naravo in vsebino izpodbijane inšpekcijske odločbe, ki je bila že pred vložitvijo tožbe izvršena, si tožnik z njeno odpravo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja na način, ki bi omogočil vzpostavitev stanja pred njeno izdajo
Organ druge stopnje lahko odločbo odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici v primeru, če ni pred tem že odločal o pritožbi zoper izpodbijano odločbo in je zavrnil, saj v okviru izrednega pravnega sredstva ne more drugače presoditi odločbe, katero je v pritožbenem postopku že presodil kot zakonito. Nadzorstveni organ namreč ne nadzira zakonitosti svojih izdanih konkretnih posamičnih aktov in stališč, sprejetih v njih, saj ne nadzira samega sebe.
inšpekcijski postopek - nelegalna gradnja - enostavni objekti - višina objekta - načelo zaslišanja strank
Prvostopenjski organ je višino strešne konstrukcije navedel kot "4,00" m, torej z navedbo dveh decimalnih mest, kar smiselno pomeni, da so bili kot najmanjše enote pri meritvi upoštevani centimetri, s tem pa je v konkretnem kontekstu opredeljen tudi pomen besede "približno".
Ne iz zapisnika o zaslišanju, ne iz spisne dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik seznanjen s stališčem toženke, da gre za novogradnjo, ali da bi to izjavil sam.
Čeprav ZPNačrt izrecno ne določa, kdaj nastane obveznost plačila komunalnega prispevka, mora upravni organ v ponovljenem postopku odločanja o odmeri komunalnega prispevka, upoštevaje stališča Vrhovnega sodišča RS, izrecno navedena v sodbi X Ips 149/2013 z dne 3. 6. 2015, odločiti na podlagi predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je skladno z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako v vseh primerih.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršilni naslov - odlog izvršbe
Razlogi, iz katerih lahko inšpekcijski zavezanec predlaga odlog izvršbe, na zakonitost odločbe, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1, ki je izvršilni naslov za začetek izvršbe, preden je bil v obravnavnem primeru sploh dan predlog za odlog izvršbe na podlagi 156.a člena ZGO-1, ne morejo vplivati.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Neprerekana dejstva potrjujejo, da tožnik za predmetno gradnjo, za katero ni sporno, da je zanje predpisano gradbeno dovoljenje, nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, niti ga nikoli ni imel, kar pomeni podlago za ukrep iz 152. člena ZGO-1. Napačna klavzula o pravnomočnosti, ki je bila kasneje razveljavljena, pa ne pomeni pridobljenega pravnomočnega gradbenega dovoljenja, pač pa zgolj napačno ugotovitev prvostopenjskega organa o nastopu dejstva pravnomočnosti.
Tožbene navedbe o tem, da se obravnavani objekt nahaja na območju, na katerem občinski prostorski akt dovoljuje legalizacijo, za odločitev niso pomembne, saj je za izrek inšpekcijskega ukrepa po ZGO-1 bistveno, ali je bilo gradbeno dovoljenje dejansko pridobljeno.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Da je treba zahtevane podatke varovati kot poslovno skrivnost na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD-1 (to velja za banke, ki se na poziv organa niso odzvale), torej po objektivnem kriteriju, pa je po presoji sodišča tožena stranka pravilno utemeljila z ugotovitvijo, da podatki o najetih kreditih razkrivajo financiranje banke, stanje banke, njene dolgove ter obdobja najemanja večjih kreditov in da so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnim konkurentom bankam povzročila občutno škodo.
ZDSta statistične podatke posebej varuje, zato je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja glede poročila o posojilih, ki so jih v Sloveniji registrirane banke najele v EUR (ali SIT) in CHF, obstaja izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
državni pravobranilec - akt o imenovanju - merila za izbor
Po določbah ZDPra gre pri imenovanju državnega pravobranilca za izbirno pravico. Imenovanje pravobranilca je v pristojnosti Vlade RS. V navedenem postopku ima minister za pravosodje predlagalno pravico, in sicer za vsako razpisano mesto predlaga enega kandidata. V postopku sodeluje tudi generalni državni pravobranilec, ki oblikuje mnenje o vseh prijavljenih kandidatih in navede kandidata, ki ga šteje za najustreznejšega. Pri tem pa na navedeno mnenje minister za pravosodje ni vezan, prav tako vlada ni dolžna imenovati predlaganega kandidata. Vlada RS torej odloča na podlagi pravice do lastne presoje.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica ni v tožbi, niti v pritožbi kakorkoli argumentirano oporekala ugotovljenim dejstvom, da si nikoli ni pridobila dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji in da ni bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, kar povedano z drugimi besedami obenem tudi pomeni, da ne izpolnjuje taksativno predpisanih zakonskih pogojev iz 1., 2. in 3. alineje 2. odstavka v zvezi s 4. odstavkom ZPŠOIRSP, da bi bila upravičena do zahtevane odškodnine na podlagi 1. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca
Zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožeče stranke, s katerimi je le-ta izražala dvom v pravilno zastopanje dodeljene odvetnice, je bilo porušeno medsebojno zaupanje med stranko in odvetnico. Navedeno predstavlja razlog zaradi katerega dodeljena odvetnica ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev.
V primeru, kakršen je obravnavani, zakon tožeči stranki ne omogoča izbire drugega postavljenega odvetnika, pač pa se ta v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZBPP določi iz seznama odvetnikov, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov.
dostop do informacij javnega značaja - anonimna prijava - prekoračitev policijskih pooblastil
Glede na vsebino prijave ter očitno izraženo željo prijavitelja po anonimnosti so organi v obravnavani zadevi po presoji sodišča dolžni na podlagi določbe četrtega odstavka 118. člena ZNPPol varovati tajnost vira prijave. Po omenjeni zakonski določbi, na uporabo katere napotuje tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ, in na katero se v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno sklicuje tudi Informacijska pooblaščenka, so predmet varstva osebni podatki prijavitelja, ki se zaradi zaščite njegove identitete ne smejo razkriti nikomur (razen sodišču na podlagi sodne odredbe).
Namen varstva vira prijave po določbi tretjega odstavka 5a. člena ZDIJZ je namreč zaščita prijaviteljev pred morebitnim razkritjem, ki vzpodbuja k prijavi kršitev, kar je v interesu javnosti. Zato je treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja.
ZMZ-1 člen 6, 20, 20/2, 20/3, 30, 30/2. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - prosilec iz Irana - sprememba veroizpovedi - preganjanje zaradi veroizpovedi - tožbena novota
Na podlagi ugotovljenih neskladij je tožena stranka pravilno ugotovila, da so imele dejavnosti in ravnanja tožnika v povezavi z evangeličansko vero od odhoda iz izvorne države zgolj namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Navedenih virov sodišče ne more upoštevati, ker gre za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1. Tožnik je sicer navedel, da je domnevno vabilo na zaslišanje v Iranu prejel po elektronski pošti po končanem postopku na prvi stopnji, vendar tega ni tudi izkazal. Ni pa navedel, zakaj v postopku izdaje upravnega akta ni mogel predložiti domnevnih kopij iz Facebooka, niti ne, zakaj mu v postopku do izdaje odločbe njegova sestra ni mogla poslati domnevnega originalnega vabila, skupaj s knjigo.
6. člen ZMZ-1 zagotavlja tolmačenje in prevajanje (samo) prosilcu, ne pa tudi prosilčevemu pooblaščencu.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje prošnje
Ker tudi iz prošenj za odobritev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je tožeča stranka prosila za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, za katero ji je bila brezplačna pravna pomoč že dodeljena, sta bili prošnji na podlagi 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP utemeljeno zavrženi.