tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Z odločbo št. 0142-368/2016-11 z dne 11. 7. 2017, ki se izpodbija v zadevi III U 162/2017 je bila vloga tožeče stranke zavrnjena, tožeča stranka je zoper njo sprožila nov upravni spor, kljub temu, da bi lahko v skladu z 39. členom ZUS-1 tožbo v tej zadevi razširila na izdani upravni akt. V zadevi tako ne gre za situacijo iz petega odstavka 25. člena ZUS-1, niti za situacijo iz tretjega ali četrtega odstavka 39. člena ZUS-1, saj je sodišče postopek ustavilo na podlagi določbe iz 34. člena ZUS-1.
Bistvo odločbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, je v prepovedi uporabe agresivne poslovne prakse v odnosu do potrošnikov kot se je primeroma zgodila v letu 2015, kar pomeni, da se tovrstna agresivna poslovna praksa na splošno ne sme tudi v bodoče več ponavljati ne glede na to, ali gre za novo nagradno igro. Gre za splošno prepoved določenega načina delovanja, kot se je primeroma zgodil v letu 2015, nato pa ponovil v letu 2016, pri čemer po mnenju sodišča ni pomembno, da gre za nekoliko spremenjeno različico (npr. za drugačen denarni znesek ali nekoliko drugačne besedne povezave) sicer enake poslovne prakse.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe - pravica tujca do uporabe svojega jezika
Izpodbijana odločba v zvezi z razlogi in pravno podlago za dodelitev "izredne" brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega tolmača v pravdni zadevi nima zadostne obrazložitve in se je ne da preizkusiti.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - ponovitvena nevarnost
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, pri katerem je utemeljeno pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, o čemer se odloča v upravnem postopku. Odločba o pogojnem odpustu je glede na vsebino 88. člena ZIKS-1 izdana po prostem preudarku, saj okoliščine, ki se upoštevajo pri pogojnem odpustu, niso naštete taksativno, temveč le primeroma.
Pravno podlago za izpodbijano odločitev predstavlja pooblastilo, dano v sedmem odstavku 106. člena ZIKS-1, v skladu s katerim predsednik komisije v primeru, ko v času od odločitve komisije do datuma pogojnega odpusta nastanejo razlogi, zaradi katerih komisija verjetno ne bi ugodila prošnji ali predlogu za pogojni odpust, če bi zanje vedela, zadrži izvršitev odločbe, dokler komisija ponovno ne odloči o prošnji oz. predlogu.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa
Ker tožena stranka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo izdajo novega upravnega akta v roku 60 dni od prejema te sodbe
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - stanovanjski kredit
Zakon ne predvideva zmanjšanja lastnega dohodka za zneske življenjskih stroškov ali kreditnih obveznosti, ne glede na njihov namen. Zato je moralo sodišče tožničin tožbeni ugovor nepravilne ugotovitve višine lastnega dohodka zavrniti kot neutemeljen.
ZSS člen 28, 29, 31, 32, 33, 34. URS člen 3, 23, 49, 49/3,125, 129, 132. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8.
sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - načelo sorazmernosti - test razumnosti - obseg sodne kontrole
Strožji test - test sorazmernosti - je v sporih, kot je obravnavani, potreben zaradi pomena varovanja ustavnega načela sodniške neodvisnosti in trajnosti sodniškega mandata. Prenehanje sodniške službe zaradi negativne ocene sodniške službe pomeni poseg v pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave, ki je dopusten, če je v skladu z načelom sorazmernosti, to pa vključuje med drugim tudi presojo, ali je ukrep nujen v tem smislu, da ni mogoče z milejšim ukrepom v enaki meri doseči isti legitimen cilj. Tudi v sodni praksi ESČP velja, da so okoliščine oziroma pogoji za prenehanje sodniške službe oziroma za odstavitev sodnika relevantne z vidika ugotavljanja, ali obstajajo zadostne garancije za sodniško neodvisnost. Dejstvo, da ta zveza izrecno ali neposredno ne izhaja iz določil 32., 33. in 29. člena ZSS, med tem ko je izrecno navedena za disciplinske postopke v 3. odstavku 80. člena ZSS, pa ne pomeni, da ni potrebno, da je vsaka ocena oziroma odločitev, da sodnik ne ustreza sodniški službi ali da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, obrazloženo pretehtana tudi z vidika varovanja sodniške neodvisnosti. Zakon je namreč vedno treba razlagati in uporabiti v skladu z ustavo, če pa na predmetnem področju obstajajo mednarodni standardi, kot to velja na obravnavanem področju, je toliko bolj priporočljivo, da pristojnemu organu ti standardi služijo v oporo pri ustavno-skladni razlagi in uporabi zakona in podzakonskega predpisa v posamičnem primeru.
Test stroge sodniške presoje izpodbijanega akta se nanaša na vse z zakonom ali podzakonskim predpisom predpisane procesne garancije, podprte s t.i. splošnimi pravnimi načeli poštnega postopka ter (mednarodno) sodno prakso, ter uporabo drugih procesnih določil ter zakonskih pogojev za izrek prenehanja sodniške službe iz 1. in 2. točke 1. odstavka 32., 33. in 34. člena ZSS, ter zakonsko predpisanih materialnih "kriterijev" za ocenjevanje sodniške službe iz 29. člena ZSS, ker ti po zakonu zavezujejo personalne svete pri oceni sodniške službe in tudi Sodni svet. Ker je zakonodajalec predpisal tudi obveznost Sodnega sveta, da sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe, se stroga sodniška presoja razteza tudi na upoštevanje Meril in kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. Izven tega, kar je v zvezi s kriteriji za oceno sodniške službe predpisano z Merili in določilom 29. člena ZSS, pa imajo pristojni organi polje proste presoje, v katero Upravno sodišče v upravnem sporu ne posega, ker ni pristojno za strokovno oceno sodniške službe, razen če odločitev v posamičnem primeru glede uporabe tiste vsebine kriterijev ali indikatorjev, ki ni predpisana, ni nerazumna.
V vsakem primeru, brez izjem, mora biti ocena sodniške službe podana za vsak posamezen kriterij iz 1. odstavka 29. člena ZSS (vključno z zakonsko navedenimi indikatorji, tudi z oceno medsebojne korelacije teh indikatorjev, prav tako pa tudi kot celota in sicer tako, da mora predstavljati celovito oceno). Dokazno breme za negativno oceno sodniške službe, ki vodi k razrešitvi, je namreč na pristojnem organu, sodnik pa se lahko brani s svojimi argumenti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - izvršilni postopek - nadaljnji izvršilni stroški
Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev BPP ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah zakona, ki ureja izvršbo (ZIZ). To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli BPP, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali dodelitev BPP uveljavlja v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev BPP.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - transferne cene - dokazovanje
Pri prodaji med povezanima družbama je mogoče sprejeti s tem poslom določeno transakcijsko vrednost kot carinsko vrednost le, kolikor je s prej predvidenimi načini vrednotenja mogoče ugotoviti, da povezanost med družbama ni vplivala na transakcijsko vrednost, torej da je ta približno enaka vrednosti cene na enoto blaga, po kateri se blago proda nepovezanim osebam, kar vse pa mora dokazati deklarant.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Novo dejstvo oziroma nov dokaz morata bit taka, da bi mogla sama zase ali v zvezi z drugimi že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Dejstvo je torej moralo obstajati že v času prvega odločanja, le da je stranka zanj izvedela šele naknadno. Isto velja za nov dokaz, da je moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnosti uporabiti; poleg tega se mora nanašati na dejstvo, ki ga je stranka v prejšnjem postopku zatrjevala, pa ji ga ni uspelo dokazati.
Posplošeno sklicevanje na posamično nekonkretizirana dokazila že pojmovno ne more zadostiti zahtevi po uveljavljanju "novega" dokaza. Enako velja za uveljavljanje dokaznih predlogov (določitev izvedencev, pridobitev podatkov s strani toženke), da ne morejo predstavljati "novega dokaza", ki izkazuje pravno pomembno dejstvo, saj ob tem nobeno konkretno dejstvo ni zatrjevano, pa tudi na rezultat dokazovanja vnaprej ni mogoče sklepati, tako da bi bil mogoč zaključek, da bo z izvedenimi dokazi kakšno pravno relevantno dejstvo izkazano.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - osebni stečaj - omejitev razpolaganja
Ob nespornosti dejanske nemožnosti razpolaganja je treba termin "upravičene razloge" in "krivdo za nastanek le teh razlogov", ki izhajajo iz prosilca (ali družine), razlagati v smislu neposrednosti. Povedano drugače, le kolikor je omejitev razpolaganja nastala neposredno po volji prosilca oziroma njegove družine, je šteti, da upravičeni razlogi niso podani zaradi krivde prosilca oziroma družine. Termin "upravičen razlog" je torej razumeti kot akt (ravnanje, razmerje), ki ni nastalo po volji (krivdi) prosilca, torej na podlagi ali njegovega predloga, pogodbe, ravnanja.
V obravnavanem primeru, ko osebni stečaj kot postopek, ki ga vodi sodišče na podlagi ZFPPIPP določenih pogojev, na podlagi predloga, ki ga ni vložil tožnik, preprečuje tožniku razpolaganje z nepremičninami, pa mu ni mogoče očitati, da je le tega povzročil po lastni krivdi.
URS člen 22, 23. ZIL-1 člen 4, 43, 44, 44/1, 44/1-b. ZPP člen 154, 155, 155/1.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znamkama - stroški stranke z interesom
Čas prijave in ustanovitev tožnice v sodni register ni pravno relevantna okoliščina, ki bi kakorkoli vplivala na presojo, ali je prijavljeni znak mogoče registrirati kot blagovno znamko, enako tudi ne vprašanje prejšnje ali daljše uporabe znaka, temveč je v primeru dveh ali več prijav za pridobitev varstva za isti znak v Republiki Sloveniji upoštevno le (poleg nato v 42. in nadaljnjih določbah ZIL-1 določenih pogojev), kateri prijavitelj ima zgodnejši datum prijave in tak ima tudi prednost pred drugim prijaviteljem (4. člen ZIL-1).
Glede na blago, ki ga pokriva prijavljeni znak in ugovarjani znamki, sodišče pritrjuje oceni organa o verjetnosti nastanka zmede, torej da bi lahko upoštevna javnost, četudi je preudarna in kaže večjo pozornost, glede na prej podano oceno podobnosti med znakoma ter podobnostjo med blagom mislila, da proizvodi, na katere se nanaša prijavljeni znak, lahko izhajajo iz podjetja, ki je imetnik prejšnje znamke ali iz ekonomsko povezanih podjetij oziroma da gre za novo linijo.
Navedba tožnika, da imajo obravnavani računi vse obvezne (bistvene) sestavine, kot jih določa 82. člen ZDDV-1, ne drži. V izpodbijani odločbi in odločbi o pritožbi je namreč ustreznost računov presojena tudi z upoštevanjem vsebine naročila št. 2/07, na katerega se sklicujejo in računom priloženih prevzemnih listov in na tej podlagi po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti, na katere konkretne storitve se nanašajo, obsega storitev in obdobja za katero so sestavljeni. Iz predloženih sklenjenih naročniških pogodb za D. pa tudi ni razvidno, da bi jih za tožnika sklepala izdajateljica računov oziroma ni razvidna oseba, ki jih je sklepala. Podatki, potrebni za identifikacijo vrste in obsega opravljene storitve predstavljajo obvezne sestavine računa, ki omogočajo nadzor nad pravilnostjo pobiranja davka. Zahteva za identifikacijo storitve zato ne predstavlja obveznosti, ki ne bi bila določena že v 226. členu Direktive Sveta št. 2006/112/ES.
ZDDV-1 člen 39, 39/3, 39/4. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 90/2. ZFPPIPP člen 212, 296.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - stečajni postopek - prijava terjatve - priznana terjatev
Tretji in četrti odstavek 39. člena ZDDV-1 obravnavata isti primer - popravek davčne osnove v primeru stečajnega postopka, le da možnost popravka vežeta na drug časovni trenutek. Pogoj, da se obstoj in opravičenost terjatve v stečajnem postopku sploh ugotavlja, je ta, da upnik terjatev (pravočasno) prijavi. Iz navedenega jasno sledi, da je z vidika DDV prijava terjatve pogoj za to, da se ugotovi njen obstoj in (delno) neplačilo. Glede na takšno ureditev ni mogoče na davčni organ prevaliti obveznosti, da v postopku vračila davka ugotavlja obstoj terjatve, saj je ravno temu namenjen preizkus terjatve v stečajnem postopku. Prijava terjatve je torej formalni pogoj za uveljavljanje popravka obračuna davka oziroma za zmanjšanje davčne osnove na podlagi 39. člena ZDDV-1 in ne zgolj način dokazovanja obstoja terjatve.
dohodnina - rezident - status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - uradno prijavljeno stalno prebivališče
Sporna je izpodbijana odločitev samo v tistem delu, v katerem se ugotavlja tožnikov položaj rezidenta za davčne namene v Sloveniji, to je za obdobje od 1. 1. 2005 do 3. 3. 2015. Pri tem davčna organa svojo odločitev pravilno temeljita na določbah 6. člena ZDoh-1 oziroma ZDoh-2, ki sta veljala v obravnavanem obdobju, po katerih je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od pogojev, ki so v tem členu taksativno navedeni. Med njimi je na prvem mestu naveden pogoj, da ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Da je imel tožnik v omenjenem času v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, pa v zadevi ni sporno.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - rok - instrukcijski rok
Rok, v katerem morajo biti prijavitelji obveščeni o izidu razpisa, ni določen, zato je na toženki, da določi ta rok, pri tem pa Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, na podlagi katerega je toženka izvedla javni razpis z ničemer ne pove, na kakšen način je to potrebno storiti. V obravnavanem primeru je toženka upoštevala 10. točko prvega odstavka 12. člena Pravilnika tako, da je v javnem razpisu postavila rok, tj. predvidoma do 30. 9. 2015, ki je bil določen kot predviden in ne zavezujoč. Rok ni prekluziven, kar bi imelo za posledico, da v kolikor dejanje ni bilo opravljeno, nastopi zamuda in stranka procesnega dejanja ne bi mogla več opraviti. Navedeni rok ima značaj instrukcijskega roka, kar pomeni, da zamuda nima neposrednih zakonskih posledic in ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.
ZDDPO-2 člen 9, 12, 12/3, 27, 29, 31. ZDoh-2 člen 37, 127. ZDavP-2 člen 59, 59/4, 76. ZUP člen 253.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno (ne)priznani odhodki - potni nalog - povračila potnih stroškov - verodostojna knjigovodska listina - slovenski računovodski standardi - odvetniški stroški - stroški najemnine
Besedilo določbe drugega odstavka 253. člena ZUP veže samo drugostopenjski organ in to samo v primeru, če spremeni izpodbijano odločitev. Iz njenega besedila ne izhaja, da omejuje drugostopenjski organ tudi, ko izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne temu organu v ponovni postopek, prav tako ne prvostopenjski organ, ko odloča v ponovnem postopku. Če drugostopenjski organ odločbo odpravi, odpravljena odločba nima več nobenih pravnih učinkov (kot izhaja iz prvega odstavka 281. člena ZUP), prvostopenjski organ pa je v ponovnem postopku vezan tudi na navodila drugostopenjskega organa, glede česa je treba dopolniti postopek (kot izhaja iz tretjega odstavka 251. člena ZUP), sicer pa mora odločiti v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) in materialne resnice (8. člen ZUP). Če prvostopenjski organ ugotovi drugačno dejansko stanje, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev. V takem primeru je končni rezultat za stranko lahko manj ugoden, kot bi bil, če se ne bi pritožila. Vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da gre zato za nezakonit postopek.
Potni nalogi ne vsebujejo vseh podatkov oziroma prilog, ki bi dokazovale, da so poti bile opravljene zaradi dejavnosti tožeče stranke. Odhodke, knjižene na podlagi pomanjkljivih knjigovodskih listin (neverodostojnih listin), iz katerih niso razvidni podatki, ki jih mora vsebovati knjigovodska listina (imena oseb, ki sodelujejo v poslovnem dogodku, opis poslovnega dogodka z natančno predstavitvijo vsebine), po določilih tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 ni mogoče upoštevati kot davčno priznane odhodke, ker niso obračunani na podlagi računovodskih standardov.
zaposlovanje invalidov - odmera prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - število zaposlenih - zastaranje
Med strankama je v predmetni zadevi sporno, ali je Sklad tožniku pravilno naložil plačilo prispevka za obravnavano obdobje v skladu s prvim odstavkom 62. člena ZZRZI in 3. členom Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, veljavne v obravnavanem obdobju, pri čemer je upošteval kvoto v višini 6% in ne v višini 2%, kot to ugovarja tožnik v tožbi. Določba 3. člena v obravnavanem obdobju veljavne Uredbe po presoji sodišča ni bila v nasprotju z ZZRZI, kot to ugovarja tožnik v tožbi. V obravnavani zadevi je sporno tudi vprašanje, ali je v primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek rok 30 dni od dneva, ko je upravni organ dobil sodbo sodišča za izdajo novega upravnega akta, določen v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 prekluzivni ali pa instrukcijski. Ta rok je instrukcijske narave in ni prekluzivni rok. V skladu z določbami ZZRZI, za obračunavanje in plačevanje obveznosti po tem zakonu, se uporabljajo določbe ZDavP-2, ki v prvem odstavku 125. člena določa, da pravica do odmere davka zastara v 5. letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje mejaša
Predmetna nadzidava je dopustna upoštevaje dejstvo, da so odmiki novogradnje od parcelne meje sosednjega lastnika manj kot 3 m, le s soglasjem soseda. Glede na to, da soglasje ni bilo pridobljeno, niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO.
ZBPP člen 42. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - spremenjene okoliščine. - sprememba premoženjskega stanja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Tožeča stranka je v obdobju od izdaje odločbe o dodelitvi BPP do izdaje sodbe v zadevi, v kateri je bila tožeči stranki dodeljena BPP (27. 11. 2014) pridobila premoženje, ki znatno presega znesek 13.780,00 EUR določen v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre v povezavi s petim odstavkom 152. člena ZUJF.