neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo preveri, ali so merila za upravičenostdo izplačila izpolnjena. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih.
Tožeča stranka je kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2, saj sodelujočih ponudnikov ni obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Zaradi enake obravnave vseh ponudnikov je treba le-te o pravilih, po katerih bodo potekala pogajanja, izrecno in natančno obvestiti in vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, če ni število krogov vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji. Temu pogoju tožeča stranka z zapisom v zapisniku o pogajanjih, naj ponudnik predloži končno ponudbo, ni zadostila. Navedena kršitev 28. člena ZJN-2 pa pomeni po prepričanju sodišča takšno kršitev določb ZJN-2, ki terja zavrnitev zahtevka za plačilo v celoti, saj ločitev upravičenih in neupravičenih delov zahtevka glede na obrazloženo ni mogoča.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - vloga, poslana po elektronski poti - nepopolna tožba - lastnoročni podpis - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik tožbe ni podpisal lastnoročno, poleg tega ni predložil izpodbijane odločbe. Ker zaradi tega niso bile izpolnjene osnovne predpostavke za odločanje o tožbi, ga je sodišče pozvalo, da tožbo lastnoročno podpiše in da sodišču predloži akt, ki ga izpodbija s tožbo. V dopisu je bil opozorjen tudi na posledice, če ne bo ravnal po pozivu.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2,2-n, 20, 20/1, 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 84/6. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega prosilca - nedovoljena začasna odredba
Vrhovno sodišče zastopa stališče, da opredelitev pojma "nevarnost pobega", kot je vsebovana v 68. členu ZTuj-2, omogoča ustrezno uporabo Uredbe Dublin III, čeprav ni mogoče uporabiti vseh kriterijev, pač pa le tiste, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.
Po mnenju sodišča pojma "nesodelovanja v postopku" ni mogoče razlagati tako pomensko široko odprtega, da bi obsegal (poleg ravnanj, kot so zapustitev države preden je postopek v zvezi s priznanjem mednarodne zaščite ali v zvezi s predajo odgovorni državi članici EU zaključen) tudi ravnanje, kot je zapustitev države, v kateri prosilcu ni uspelo doseči priznanja mednarodne zaščite oziroma zapustitev take države, preden bi bil končan postopek za vrnitev ali odstranitev prosilca, ter celo brez ugotovljenih takih okoliščin posameznega primera, kot so, ali je prosilec (sploh) kršil odločitve držav glede zapustitve, kakšne so bile te odločitve ter ali so bili na strani prosilca razlogi, zaradi katerih ni mogel slediti odločitvam posamezne države, ki so bile sprejete po za prosilca neuspelem zaključku postopka za priznanje mednarodne zaščite.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred odhodom v tujino. V konkretnem primeru so vezi, ki jih tožnik ohranja v Sloveniji, močnejše od tistih, ki predstavljajo rezidenčne vezi s tujo državo. Osebno vez predstavlja mladoletni otrok, ki živi z materjo v Sloveniji. Osebnih vezi v razmerju do tuje države tožnik ne zatrjuje niti jih ne dokazuje. V Sloveniji je obdržal lastništvo nepremičnine, kar predstavlja določen ekonomski interes.
ZMZ-1 člen 64, 64/1-1, 64/3, 65, 65/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - trditveno in dokazno breme
Po določbi prvega odstavka 65. člena ZMZ-1 je tako trditveno kot dokazno breme na tožniku, pri čemer velja ob tem upoštevati tudi določbo člena 46(4) Direktive št. 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013. Po tej določbi države članice lahko odločijo, da bo prošnja nadalje obravnavana le, če zadevni prosilec brez svoje krivde v predhodnem postopku ni mogel uveljaviti okoliščin iz odstavkov 2 in 3 tega člena, zlasti z uveljavljanjem svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 46.
Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku ves čas postopka, tako prejšnjega kot tokratnega, na voljo strokovna pomoč in da ni uveljavljal sodnega varstva zoper prvotno odločbo. Tudi ni razloga, da ne bi mogel že v svojem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka ali pa vsaj v tožbi navesti vseh relevantnih razlogov, jih ustrezno konkretizirati in zanje predložiti tudi prepričljive dokaze, tako da bi se pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
vodno povračilo - zavezanec za plačilo - načelo enakosti - taksa za obremenjevanje vode
Za odločitev v obravnavani zadevi je ključnega pomena tožbeni ugovor tožečih strank, da je Vlada RS z določitvijo cen v Sklepu določitvi cene za osnove vodnih povračil ravnala arbitrarno in s tem različne zavezance za plačilo vodnega povračila brez utemeljenih razlogov obravnavala neenakopravno. Tožeči stranki namreč izpostavljata, da je Sklep diskriminatoren, saj v nasprotju z načelom enakosti nesorazmeno razlikuje različno velika pristanišča, ne da bi bili pred tem ocenjeni socialni, gospodarski in geografski dejavniki, kot to določa peti odstavek 124. člena ZV-1.
Podlaga za določitev vodnega povračila je načelo "povzročitelj obremenitve plača". Glede na tako načelo, ki med strankama ni sporno, sodišče, glede na naravo stvari meni, da bi morala zato Vlada RS kot normodajalec in posledično tožena stranka pojasniti, zakaj prihaja do tako velikih odstopanj med vodnimi povračili za različne velikosti, oziroma vrste pristanišč.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - ponudba za prodajo - skupna lastnina
Tožnika sta s skupno izjavo o sprejemu ponudbe sprejela ponudbo prodajalke kot skupna lastnika, v nedoločenih deležih.
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti pravilnosti stališča toženke, da v primeru skupnega sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, ko prvi tožnik izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, drugi pa ne, ni mogoče šteti, da pogoje izpolnjujeta oba, kot skupna sprejemnika ponudbe oziroma zakaj je prvi tožnik, za katerega ni sporno, da edini izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca, samo zato, ker je skupno ponudbo podal z drugim tožnikom, ki pogojev za predkupnega upravičenca ne izpolnjuje, v slabšem položaju, kot bi bil, če bi ponudbo dal sam.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeča stranka s tem, ko trdi, da dela tako določenega območja ne more uporabljati, oziroma da gre za območje, na katerem je infrastruktura lokalnega pomena, za katero se ne plačuje vodno povračilo, dejansko oporeka vsebini delnega vodnega dovoljenja. To pa vodi sodišče do zaključka, da bi morala tožeča stranka vprašanje zatrjevane nezmožnosti (oziroma omejene možnosti) uporabe urejati preko občine. kot nosilke vodnega dovoljenja v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne more izogniti odmeri vodnega povračila.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 do razlik med zavezanci glede na različno velikost pristanišč.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - splošni pogoji poslovanja - plačilo opravljenih storitev
Kontna kartica ima značaj listine, ki dokazuje denarne terjatve. Konkretnih razlogov, zakaj naj bi bile kontne kartice neverodostojne oziroma zakaj naj se jih ne bi upoštevalo v predmetni zadevi, tožnik ne zatrjuje. Tako se, ob upoštevanju razlogov izpodbijane odločbe in sklepa ter spisne dokumentacije, ugovor tožnika, da nima neporavnanih obveznosti do stranke z interesom, izkaže za neutemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obstoj prekrška - varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - objekt za oglaševanje
Pristojnost občinskega inšpektorja za nadzor nad izvajanjem tako ZCes-1 kot predpisa, izdanega na podlagi 95. člena tega zakona, v obravnavani zadevi odloka temelji na izrecni zakonski določbi in se po opredelitvi območja javne ceste glede postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje razteza tudi na območje varovalnih pasov.
Tožnica ne navaja, da bi njena pravica do postavitve oglaševalskih objektov izhajala še iz kakšnega drugega pravnega naslova kot iz pogodbe, ki je - kot že navedeno - do izdaje izpodbijane odločbe že prenehala veljati (glede česar tudi tožnica ne navaja ničesar drugega), tako da ostaja povsem nejasno, v kateri tožničin pravni položaj oziroma pridobljeno pravico naj bi navedene določbe spremenjenega odloka sploh posegle, še posebno za nazaj.
ZV-1 člen 124. - člen 5, 6. - točka I, I/17, I/18. - točka I, I/17, I/18, I/19.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeča stranka s tem, ko trdi, da dela tako določenega območja ne more uporabljati, oziroma da gre za območje, na katerem je infrastruktura lokalnega pomena, za katero se ne plačuje vodno povračilo, dejansko oporeka vsebini delnega vodnega dovoljenja. To pa vodi sodišče do zaključka, da bi morala tožeča stranka vprašanje zatrjevane nezmožnosti (oziroma omejene možnosti) uporabe urejati preko Občine ... kot nosilke vodnega dovoljenja v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne more izogniti odmeri vodnega povračila.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 do razlik med zavezanci glede na različno velikost pristanišč in v Sklepu 2011 še dodatno do razlik glede na namembnost pristanišč.
blagovna znamka - podobnost med znakoma - razlikovalni učinek - angleški jezik
Sporni znak ne z oblikovne plati (zapis besed v standardni pisavi) ne z vsebinske plati, ker navedene besede predstavljajo osnovne, običajne besede angleškega jezika, ki so splošno razumljive, nima razlikovalnih elementov. Potrošniki pod tem spornim znakom ne morejo domnevati, da slednji napotuje na določen izvor, kar pomeni, da nima razlikovalnega učinka.
vodno povračilo - sprememba odločbe v škodo pritožnika - zavezanec za plačilo - načelo enakosti - exceptio illegalis - taksa za obremenjevanje vode
Prvostopenjski organ mora, če v ponovljenem postopku ugotovi drugačno dejansko stanje, sprejeti tudi drugačno pravno odločitev, ki je lahko tudi v škodo stranke. V obravnavanem primeru se je prvostopenjski organ v ponovnem postopku skliceval na nov dokaz in na tej podlagi ugotovil drugačno dejansko stanje kot v prvotnem postopku, zato je v tem smislu imel podlago, da sprejme tudi drugačno odločitev.
ZV-1 člen 124. - člen 5, 6. - točka I, I/17, I/18, I/19.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeči stranki bi morali vprašanje zatrjevane nezmožnosti uporabe urejati v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne moreta izogniti odmeri vodnega povračila tudi za akvatorij "A2", ki je, skladno s sedaj veljavnim vodnim dovoljenjem, del turističnega pristanišča.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v sklepu do razlik med zavezanci glede na različno velikost in različno namembnost pristanišč.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javna služba - fakulteta - tržna dejavnost - svetovanje
Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Sodišče se strinja s toženo stranko glede opredelitve dokumentov, ki se nanjo nanašajo, kot informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki jih organ (fakulteta) mora posredovati prosilcu, ob ugotovljeni odsotnosti izjem po določilih 6. člena ZDIJZ. Sodišče je že v pravnomočni sodbi št. I U 902/2013 z dne 20. 5. 2015 izrecno poudarilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ (fakulteta C.) zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih, prosilec pa tega ne bi mogel preveriti, saj bi se mu prav iz tega razloga odrekal dostop do s tem povezanih informacij.
ZMZ-1 člen 67, 67/1, 67/1-5, 90. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika, saj mu je status subsidiarne oblike zaščite priznan, status begunca pa v ničemer ne bi izboljšal njegovega položaja, ker bi razlogi za tak status lahko trajali le do njegove polnoletnosti. Tožnik torej v obdobju, za katerega mu je podeljen status subsidiarne zaščite, ne bi mogel biti v boljšem položaju s statusom begunca.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - delni uspeh v postopku
Tožnik je v postopku, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, delno uspel. Zato je tudi v tem primeru mogoče uporabiti določbo 49. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Glede na navedeno dejansko stanje je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnika za vrnitev sredstev, ki so bila izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči sodnemu izvedencu. Tožnik je namreč v postopku delno uspel ter je pridobil premoženje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
javni razpis - neizbira na delovno mesto - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka
Ustava RS kandidatu, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, v tretjem odstavku 49. člena ne podeljuje pravice biti izbran na delovno mesto, za katero je bil razpisan javni natečaj, temveč ima oseba le pravico kandidirati za razpisano delovno mesto pod enakimi pogoji kot vsi drugi kandidati.
Državni organ je neizbranemu kandidatu dolžan pojasniti, kaj je bil razlog, da ni bil izbran. Ker v konkretnem primeru ni šlo za neizbiro kandidata, ki izpolnjuje natečajne pogoje brez obrazložitve, zakaj ni bil izbran, tudi ni šlo za kršitev členov URS, ki jih tožnik v tožbi oziroma popravljeni tožbi navaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Iz tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je razvidno, da je za pomoč zaprosil zaradi obnove kazenskega postopka, pri čemer ni opredelil zadeve in ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale obstoj katerega izmed obnovitvenih razlogov. Po ugotovitvi sodišča pa navedene pomanjkljivosti ni odpravil niti na podlagi poziva tožene stranke, kljub jasnim navodilom za odpravo pomanjkljivosti vloge in opozorilu na posledice, če vloge ne bo dopolnil pravočasno. Ker tako iz tožnikove vloge in predloženih listin niso razvidni razlogi za obnovo kazenskega postopka, sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da ni izkazal objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.