neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo preveri, ali so merila za upravičenostdo izplačila izpolnjena. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih.
Tožeča stranka je kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2, saj sodelujočih ponudnikov ni obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Zaradi enake obravnave vseh ponudnikov je treba le-te o pravilih, po katerih bodo potekala pogajanja, izrecno in natančno obvestiti in vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, če ni število krogov vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji. Temu pogoju tožeča stranka z zapisom v zapisniku o pogajanjih, naj ponudnik predloži končno ponudbo, ni zadostila. Navedena kršitev 28. člena ZJN-2 pa pomeni po prepričanju sodišča takšno kršitev določb ZJN-2, ki terja zavrnitev zahtevka za plačilo v celoti, saj ločitev upravičenih in neupravičenih delov zahtevka glede na obrazloženo ni mogoča.
Po izrecni določbi sedmega odstavka 27. člena ZDOIONUS postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Ob nespornem podatku, da je stavba vpisana v register nepremičnin, ne more priti do (procesnih) kršitev, ki jih tožnik zatrjuje v tožbi, niti na ta postopek ne morejo vplivati nerešena razmerja civilnopravne narave med solastniki stavbe, ki bi zahtevala prekinitev postopka. Ker se torej dejanske okoliščine, na podlagi katerih je bila stavbi določena hišna številka, niso spremenile, je bila vloga tožnika za spremembo hišne številke brez dodatka c, utemeljeno zavrnjena.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 5, 5/1, 5/5, 12, 12-13, 118, 118/1, 118/1-7. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrepi v javnem interesu - ovira na cesti
Za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa je glede na določbe petega odstavka 5. člena ZCes-1 in 7. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1 bistveno, da se ovira nahaja na cestnem svetu. Cestni svet je v 12. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-1 opredeljen kot zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa (t.j. cestišča z nasipi in vkopi - 13. točka 2. člena ZCes-1), vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega telesa poteka po tej določbi največ dva metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. Ob zakonski opredelitvi cestišča (14. točka 2. člena), po kateri cestišče poleg vozišča sestavljajo tudi bankine, je za odločitev torej bistvena ugotovitev, da se sporna kovinska traverza nahaja neposredno ob vozišču, in ne kot navaja tožnik, da se nahaja izven asfaltiranega cestišča.
evidentiranje urejene meje - predlagana meja - urejena meja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča
Ker je bil sodni postopek ureditve meje pravnomočno ustavljen, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, torej, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
ZMZ-1 člen 64, 64/1-1, 64/3, 65, 65/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - trditveno in dokazno breme
Po določbi prvega odstavka 65. člena ZMZ-1 je tako trditveno kot dokazno breme na tožniku, pri čemer velja ob tem upoštevati tudi določbo člena 46(4) Direktive št. 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013. Po tej določbi države članice lahko odločijo, da bo prošnja nadalje obravnavana le, če zadevni prosilec brez svoje krivde v predhodnem postopku ni mogel uveljaviti okoliščin iz odstavkov 2 in 3 tega člena, zlasti z uveljavljanjem svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 46.
Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku ves čas postopka, tako prejšnjega kot tokratnega, na voljo strokovna pomoč in da ni uveljavljal sodnega varstva zoper prvotno odločbo. Tudi ni razloga, da ne bi mogel že v svojem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka ali pa vsaj v tožbi navesti vseh relevantnih razlogov, jih ustrezno konkretizirati in zanje predložiti tudi prepričljive dokaze, tako da bi se pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
vodno povračilo - sprememba odločbe v škodo pritožnika - zavezanec za plačilo - načelo enakosti - exceptio illegalis - taksa za obremenjevanje vode
Prvostopenjski organ mora, če v ponovljenem postopku ugotovi drugačno dejansko stanje, sprejeti tudi drugačno pravno odločitev, ki je lahko tudi v škodo stranke. V obravnavanem primeru se je prvostopenjski organ v ponovnem postopku skliceval na nov dokaz in na tej podlagi ugotovil drugačno dejansko stanje kot v prvotnem postopku, zato je v tem smislu imel podlago, da sprejme tudi drugačno odločitev.
ZV-1 člen 124. - člen 5, 6. - točka I, I/17, I/18. - točka I, I/17, I/18, I/19.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeča stranka s tem, ko trdi, da dela tako določenega območja ne more uporabljati, oziroma da gre za območje, na katerem je infrastruktura lokalnega pomena, za katero se ne plačuje vodno povračilo, dejansko oporeka vsebini delnega vodnega dovoljenja. To pa vodi sodišče do zaključka, da bi morala tožeča stranka vprašanje zatrjevane nezmožnosti (oziroma omejene možnosti) uporabe urejati preko Občine ... kot nosilke vodnega dovoljenja v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne more izogniti odmeri vodnega povračila.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 do razlik med zavezanci glede na različno velikost pristanišč in v Sklepu 2011 še dodatno do razlik glede na namembnost pristanišč.
ZV-1 člen 124. - člen 5, 6. - točka I, I/17, I/18, I/19.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeči stranki bi morali vprašanje zatrjevane nezmožnosti uporabe urejati v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne moreta izogniti odmeri vodnega povračila tudi za akvatorij "A2", ki je, skladno s sedaj veljavnim vodnim dovoljenjem, del turističnega pristanišča.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v sklepu do razlik med zavezanci glede na različno velikost in različno namembnost pristanišč.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - ponudba za prodajo - skupna lastnina
Tožnika sta s skupno izjavo o sprejemu ponudbe sprejela ponudbo prodajalke kot skupna lastnika, v nedoločenih deležih.
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti pravilnosti stališča toženke, da v primeru skupnega sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, ko prvi tožnik izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, drugi pa ne, ni mogoče šteti, da pogoje izpolnjujeta oba, kot skupna sprejemnika ponudbe oziroma zakaj je prvi tožnik, za katerega ni sporno, da edini izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca, samo zato, ker je skupno ponudbo podal z drugim tožnikom, ki pogojev za predkupnega upravičenca ne izpolnjuje, v slabšem položaju, kot bi bil, če bi ponudbo dal sam.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
Tožeča stranka s tem, ko trdi, da dela tako določenega območja ne more uporabljati, oziroma da gre za območje, na katerem je infrastruktura lokalnega pomena, za katero se ne plačuje vodno povračilo, dejansko oporeka vsebini delnega vodnega dovoljenja. To pa vodi sodišče do zaključka, da bi morala tožeča stranka vprašanje zatrjevane nezmožnosti (oziroma omejene možnosti) uporabe urejati preko občine. kot nosilke vodnega dovoljenja v okviru postopka izdaje delnega vodnega dovoljenja, oziroma zaprositi za njegovo spremembo, nikakor pa se s tem ne more izogniti odmeri vodnega povračila.
Tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj je prišlo v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 do razlik med zavezanci glede na različno velikost pristanišč.
vodno povračilo - zavezanec za plačilo - načelo enakosti - taksa za obremenjevanje vode
Za odločitev v obravnavani zadevi je ključnega pomena tožbeni ugovor tožečih strank, da je Vlada RS z določitvijo cen v Sklepu določitvi cene za osnove vodnih povračil ravnala arbitrarno in s tem različne zavezance za plačilo vodnega povračila brez utemeljenih razlogov obravnavala neenakopravno. Tožeči stranki namreč izpostavljata, da je Sklep diskriminatoren, saj v nasprotju z načelom enakosti nesorazmeno razlikuje različno velika pristanišča, ne da bi bili pred tem ocenjeni socialni, gospodarski in geografski dejavniki, kot to določa peti odstavek 124. člena ZV-1.
Podlaga za določitev vodnega povračila je načelo "povzročitelj obremenitve plača". Glede na tako načelo, ki med strankama ni sporno, sodišče, glede na naravo stvari meni, da bi morala zato Vlada RS kot normodajalec in posledično tožena stranka pojasniti, zakaj prihaja do tako velikih odstopanj med vodnimi povračili za različne velikosti, oziroma vrste pristanišč.
blagovna znamka - podobnost med znakoma - razlikovalni učinek - angleški jezik
Sporni znak ne z oblikovne plati (zapis besed v standardni pisavi) ne z vsebinske plati, ker navedene besede predstavljajo osnovne, običajne besede angleškega jezika, ki so splošno razumljive, nima razlikovalnih elementov. Potrošniki pod tem spornim znakom ne morejo domnevati, da slednji napotuje na določen izvor, kar pomeni, da nima razlikovalnega učinka.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - splošni pogoji poslovanja - plačilo opravljenih storitev
Kontna kartica ima značaj listine, ki dokazuje denarne terjatve. Konkretnih razlogov, zakaj naj bi bile kontne kartice neverodostojne oziroma zakaj naj se jih ne bi upoštevalo v predmetni zadevi, tožnik ne zatrjuje. Tako se, ob upoštevanju razlogov izpodbijane odločbe in sklepa ter spisne dokumentacije, ugovor tožnika, da nima neporavnanih obveznosti do stranke z interesom, izkaže za neutemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obstoj prekrška - varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - objekt za oglaševanje
Pristojnost občinskega inšpektorja za nadzor nad izvajanjem tako ZCes-1 kot predpisa, izdanega na podlagi 95. člena tega zakona, v obravnavani zadevi odloka temelji na izrecni zakonski določbi in se po opredelitvi območja javne ceste glede postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje razteza tudi na območje varovalnih pasov.
Tožnica ne navaja, da bi njena pravica do postavitve oglaševalskih objektov izhajala še iz kakšnega drugega pravnega naslova kot iz pogodbe, ki je - kot že navedeno - do izdaje izpodbijane odločbe že prenehala veljati (glede česar tudi tožnica ne navaja ničesar drugega), tako da ostaja povsem nejasno, v kateri tožničin pravni položaj oziroma pridobljeno pravico naj bi navedene določbe spremenjenega odloka sploh posegle, še posebno za nazaj.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca - lastni dohodek prosilca
Pravilen je zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da so se tožnikove premoženjske razmere v relevantnem obdobju toliko izboljšale, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Tožnik v tožbi navaja, da sta bili upravičencu izdani dve odločbi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 2. stopnje v (istem) kazenskem postopku, in sicer odločba z dne 27. 1. 2016 in odločba z dne 16. 3. 2016. Tožnik v tožbi tudi pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni presojala vsebine obeh odgovorov na pritožbo na podlagi citiranih odločb Bpp. Posledično tudi ni ocenila, ali je šlo v obeh primerih za isto delo ali ne.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Ker je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel, in pridobil denarna sredstva, je dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Na odločitev ne vpliva okoliščina, da je v izvršilnem postopku izterjani znesek pomenil znesek pravdnih stroškov, ki so bili tožniku prisojeni s pravnomočno sodno odločbo. Ne glede na to gre za znesek, s katerim je tožnik uspel v izvršilnem postopku in pridobil premoženje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 13, 13/1, 17. ZMZ-1 člen 51. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica eu - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Toženka je pravilno ugotovila, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavanje prošenj tožnikov odgovorna Republika Hrvaška, ki je odgovornost tudi sprejela.
Sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in nevarnostjo nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v Republiki Hrvaški ni, kar je pojasnila tudi toženka, ko se je opredelila do prejetih informacij o stanju v Republiki Hrvaški, ki so jih tožniki poslali 17. 8. 2017, čeprav na osebnih razgovorih tožniki niso izpostavljali nikakršnih sistemskih pomanjkljivosti v tej zvezi v Republiki Hrvaški.
ZMZ-1 člen 67, 67/1, 67/1-5, 90. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker upravni akt očitno ne posega v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika, saj mu je status subsidiarne oblike zaščite priznan, status begunca pa v ničemer ne bi izboljšal njegovega položaja, ker bi razlogi za tak status lahko trajali le do njegove polnoletnosti. Tožnik torej v obdobju, za katerega mu je podeljen status subsidiarne zaščite, ne bi mogel biti v boljšem položaju s statusom begunca.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Glede na navedeno dejansko stanje je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnika za vrnitev sredstev, ki so bila izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči sodnemu izvedencu. Tožnik je namreč v postopku delno uspel ter je pridobil premoženje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.