Po izrecni določbi sedmega odstavka 27. člena ZDOIONUS postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Ob nespornem podatku, da je stavba vpisana v register nepremičnin, ne more priti do (procesnih) kršitev, ki jih tožnik zatrjuje v tožbi, niti na ta postopek ne morejo vplivati nerešena razmerja civilnopravne narave med solastniki stavbe, ki bi zahtevala prekinitev postopka. Ker se torej dejanske okoliščine, na podlagi katerih je bila stavbi določena hišna številka, niso spremenile, je bila vloga tožnika za spremembo hišne številke brez dodatka c, utemeljeno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo zaslišanja strank
V konkretnem primeru ob podaji prošnje tožnica ni bila niti na obrazcu za vložitev prošnje niti mimo obrazca obveščena o tem, da mora utemeljiti razumnost oziroma verjeten izgled za uspeh v sodnem postopku. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica samoiniciativno v rubriko pod opombami dopisala: "isto kot zadnjič", da naj prvostopenjski organ in drugostopenjski organ najprej sledita sklepu sodišča v zadevi In 1539/2010 in da naj zato umaknejo izvršbo. Kljub tej navedbi tožnice v prošnji pa tožena stranka tega sklepa sodišča niti ni po vsebini obravnavala v oceni o očitni nerazumnosti prošnje z vidika izgledov za uspeh. Ker tožnica v tožbi uveljavlja prav ta ugovor, je procesna napaka glede pravice do izjave tožnice v upravnem postopku, ki sicer ni absolutna pravica, in je v njo dopustno poseči, če je to v skladu z načelom sorazmernosti, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinski član - dolžnost preživljanja
V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnik polnoletni otrok tujca, ki ima v Sloveniji stalno prebivališče, sporno pa je vprašanje, ali ga je oče res dolžan preživljati.
Sodišče se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je iz tega, ker tožnik redno ne obiskuje predavanj in ne opravlja obveznosti, že mogoče sklepati, da se redno ne šola. Zgolj na podlagi dejstva, da je obiskoval le predavanja iz enega predmeta in ni opravljal obveznosti, še ne pomeni, da se redno ne šola in da ima namen zlorabljati pravni inštitut dolžnosti preživljanja. Dejstvo je namreč, da je tožnik v šolo vpisan, da je v določenem obdobju obiskoval predavanja iz enega predmeta in da je opravil izpit. Dejstvo je, da je tožnik v Srednjo šolo B. vpisan in šola ga očitno šteje za svojega dijaka, saj ni dokazil, da bi ga izključila.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba
Tožena stranka bi morala pred dodelitvijo nujne BPP presoditi, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Po navedeni določbi je pri presoji upravičenosti dodelitve BPP, kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
V obravnavani zadevi zatrjevana višja škoda, kot je bila prosilki določena oziroma ugotovljena v upravnem postopku, ni izkazana, niti je tožnica ni navedla v prošnji za dodelitev BPP, kar pomeni, da posledično ni izkazana razumnost in verjetnost izgleda za uspeh v sodnem postopku.
imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - načelo zaslišanja strank
Ker je šlo v obravnavanem primeru za enostopenjski postopek in ker tožnik v tem postopku ni imel možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izjasnil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, čeprav bi to možnost moral imeti, je odločitvi tožene stranke lahko ugovarjal šele v tožbi, tako da je šele v tožbi imel možnost navajati dejstva in dokaze o tem, da s pridobljeno visokošolsko strokovno izobrazbo in znanstvenim magisterijem izpolnjuje pogoj zahtevane stopnje izobrazbe in s tem tudi zahtevane pogoje za imenovanje v diplomatski naziv. Ker torej tožnik možnosti za izjasnitev o za odločitev pomembnih dejstev pred izdajo odločbe ni imel, to pomeni kršitev načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
Glede na to, da iz izreka 2. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da se razveljavi odločba o imenovanju tožnika v diplomatski naziv, torej da se razveljavi odločba v celoti (in ne delno) in glede na to, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se odločba razveljavi zaradi neizpolnjevanja pogoja zahtevane stopnje izobrazbe (in ne zaradi neskladnosti z zakonom oziroma podzakonskimi predpisi ali kolektivno pogodbo), sodišče ugotavlja, da tožena stranka pri svoji odločitvi za samo razveljavitev (pravnomočne) odločbe ni uporabila pravilne pravne podlage.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priklopa na javno komunalno omrežje
Za tožnika je sporna le možnost dostopa do občinske javne ceste. Omenjeni pogoj pa je v skladu s četrtim odstavkom 218.b člena ZGO-1 izpolnjen že, če taka možnost obstaja. Navedeno ne pomeni, da bi morala parcela ležati ob javni poti niti, da dostopna pot ne more potekati po zemljiščih v privatni lasti. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti namreč na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva in tudi ni stvar postopka odmere stavbnega nadomestila, temveč je to lahko relevantno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - razlogi za razrešitev - nevestno opravljanje dela
Komisija je v svojem mnenju dovolj obrazložila, zakaj tožnica ni ravnala v skladu s pravili stroke. Minister ni imel nobenega razloga, da bi lahko tako mnenje zavrnil, saj ni nerazumno. Prav tako ni razloga, da bi se lahko oporekalo strokovnosti članov komisije. Komisija je ugotovila, da so cenitvena poročila deloma neustrezna oziroma pomanjkljiva, navedla je tudi razloge za tako ugotovitev in nadalje je tudi navedla, da so deli citiranih cenilnih poročil povsem v neskladju s pravili stroke ter da so dodatki k cenilnim poročilom narejeni povsem laično in v njih navedeni napačni zaključki. Torej iz tega izhaja, da je lahko tožena stranka na podlagi tega mnenja sklepala, da tožnica svojega dela ni opravila vestno.
ZDavP-2 člen 10, 31, 74, 74/4. ZDDV-1 člen 45, 76a. OZ člen 46, 94, 95, 95/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - nakup nepremičnin - povezana oseba - razveljavitev pogodbe - opravičljiva zmota - namen uporabe nepremičnine
V obravnavanem primeru sta se pogodbeni stranki v 3. členu Kupoprodajne pogodbe dogovorili, da se od prometa po tej pogodbi obračuna DDV ter se zavezali podati ustrezne izjave po 45. členu ZDDV-1. Na podlagi 76.a člena ZDDV-1 stranki soglašata, da DDV obračuna (plača) davčni zavezanec, kateremu je dobava opravljena (kupec), in sicer na način, da opravi v svojih davčnih evidencah t.i. samoobdavčitev. Gre za element pogodbe, glede katerega tožnik ni bil v zmoti. Zmota, ki se navaja, se nanaša na pravne posledice izpolnitve pogodbe, ki po presoji sodišča ne predstavljajo bistvene zmote ob sklepanju pogodbe. Po tem, ko je posel nastal, njegova vsebina ne more biti odvisna od subjektivnih okoliščin stranke, ki bi lahko učinkovale za nazaj na veljavnost pogodbe. Obveznost plačila DDV od nabave nepremičnin je bila namreč tožniku naložena izključno iz razloga, ker ni izkazal namena uporabe kupljenih nepremičnin za namene svojih obdavčljivih transakcij.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca - nadomestilo za invalidnost
Tožena stranka sicer ni konkretno odgovorila na ključne ugovore tožeče stranke v upravnem postopku, kar bi bilo potrebno za to, da se pravica do izjave stranke v polnosti uveljavi že v upravnem postopku. Vendar pa ta pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. V spisu se namreč nahajajo listine, ki jih je tožena stranka uporabila kot dokaz, in sicer podatek FURS, da je tožnica 5. 11. 2015, 4. 12. 2015 in 5. 1. 2016 prejela znesek 446,63 oziroma 446,55 EUR neto kot plačo, nadomestilo plače in povračilo stroškov, ter dne 30. 10. 2015, dne 30. 11. 2015 in dne 30. 12. 2015 po 248,15 EUR kot nadomestilo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnica ne uveljavlja, da se ti podatki ne ujemajo z drugimi listinskimi dokazi, ki jih je uporabila tožena stranka, ali z dokazno oceno, ki je v izpodbijanem aktu.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč
Sodišče se strinja s presojo upravnih organov, da ima sporno zemljišče dostop do javne ceste. Pri tem je bistvena možnost dejanskega dostopa do javne ceste. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti in tožbeno zatrjevanje, da dostop do javne ceste preprečuje zazidano zemljišče, pa na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je bil v postopek pritegnjen Inštitut za vode RS. Ta je v zadevi pripravil strokovni predlog, katerega je na poziv drugostopnega organa še dopolnil, vendar pa dopolnitev ni bila vročena tožeči stranki. Tožeča stranka torej s tem mnenjem ni bila seznanjena in zato nanj ni mogla dati pripomb. Strokovno poročilo, ki ga pripravi v postopku Inštitut za vode RS, ima naravo izvedenskega mnenja. Zanj velja, kot za vse druge dokaze, da mora biti stranki dana možnost, da se o takšnem dokazu izreče, da pri njegovi izvedbi sodeluje, da postavlja izvedencu vprašanja ter da se seznani z uspehom dokazovanja.
ZLV člen 7, 41, 49, 49/2. ZEVP-2 člen 4, 10, 11, 12.
volitve članov občinskega sveta - romska skupnost - volilna pravica
Kot izhaja iz podatkov spisa in posebnega občinskega volilnega imenika pripadnikov romske skupnosti, podpisnika tožnikove kandidature za občinskega svetnika - predstavnika romske skupnosti v občini - nista vpisana v ta imenik. To pa pomeni, da je tožnikova kandidatura vložena na podlagi podpisa 14-ih volivcev - pripadnikov romske skupnosti, s tem pa pogoj za veljavnost kandidature, določen z drugim odstavkom 49. člena ZLV, ki zahteva podpise 15 volivcev - pripadnikov romske skupnosti, ni izpolnjen.
cestni promet - vinjeta - izdaja nadomestne vinjete
Določba 38. člena ZCestn taksativno našteva razloge, zaradi katerih je mogoče cestninskemu zavezancu izdati nadomestno vinjeto. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da teh razlogov ni mogoče širiti na druge primere, saj ti v določbi 38. člena ZCestn niso navedeni primeroma, temveč taksativno, torej obvezujoče.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 3, 7, 18.
Po ustaljenem stališču sodne prakse izhaja zaveza države, da prosilca ne vrača v državo članico, v kateri obstajajo sistemske pomanjkljivosti. Za odločanje, ki se zahteva v tožbi, je treba najprej ugotoviti (ne)obstoj navedenih sistemskih pomanjkljivosti oziroma utemeljenih domnev o tem, da le-te obstojijo. Obstoj takšnih okoliščin je tožnik zatrjeval v prošnji za mednarodno zaščito in na osebnem razgovoru pri pristojnem organu in torej še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je tudi predložil povzetke iz različnih relevantnih poročil nevladnih organizacij in tudi Agencije EU za človekove pravice ter člankov, ki se nanašajo na azilni sistem in položaj prosilcev za azil v Bolgariji. Utemeljen je po presoji sodišča s podatki spisa skladen očitek, da tožnik z navedenim, za odločitev bistvenim dokazom, v postopku ni bil seznanjen in da se o njegovi vsebini ni imel možnost izjaviti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Glede na pravno naravo FIP in glede na pravno naravo Odloka AVNOJ, na podlagi katerega je bilo v obravnavani zadevi razlaščenki podržavljeno premoženje, se sodišče strinja z upravnima organoma, da je tudi FIP pravni vir, ki je urejal odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ in se kot tak zato pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen skladno z ustaljeno sodno prakso tudi upošteva (ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP).
ZUS-1 člen 17. ZKT člen 17. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12, 12/2.
davčna izvršba - komunalna taksa - predlagatelj izvršbe - občina kot stranka v postopku - aktivna legitimacija
Tožeča stranka v obravnavanem izvršilnem postopku ni imela položaja stranke, saj je po podatkih upravnih spisov davčni organ očitno ni štel niti ni obravnaval kot stranko. Tako ji nista bila vročena ne sklep o izvršbi ne izpodbijana odločba, iz sklepa o izvršbi pa celo izrecno izhaja, da se postopek zoper dolžnika - družbo A. d.o.o. vodi po uradni dolžnosti in ne na predlog upravičenca. Da tožeča stranka v izvršilnem postopku ni bila upoštevana kot stranka, izhaja tudi iz odgovora na tožbo. Obenem pa iz spisov ne sledi, da bi tožeča stranka položaj stranke, ki ga sicer zatrjuje v tožbi, v postopku izvršbe kadarkoli zahtevala in še manj, da bi bilo o njeni vlogi odločeno.
ZCes-1 člen 2, 2/1, 5, 5/1, 5/5, 12, 12-13, 118, 118/1, 118/1-7. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrepi v javnem interesu - ovira na cesti
Za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa je glede na določbe petega odstavka 5. člena ZCes-1 in 7. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1 bistveno, da se ovira nahaja na cestnem svetu. Cestni svet je v 12. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-1 opredeljen kot zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa (t.j. cestišča z nasipi in vkopi - 13. točka 2. člena ZCes-1), vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega telesa poteka po tej določbi največ dva metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. Ob zakonski opredelitvi cestišča (14. točka 2. člena), po kateri cestišče poleg vozišča sestavljajo tudi bankine, je za odločitev torej bistvena ugotovitev, da se sporna kovinska traverza nahaja neposredno ob vozišču, in ne kot navaja tožnik, da se nahaja izven asfaltiranega cestišča.