upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Tožeča stranka do poteka roka, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v sklepu z dne 15. 6. 2017. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Tožnik je bil, kot je mogoče razumeti iz njegove tožbe, s sklepom o davčni izvršbi seznanjen. Vedel je tudi, da mora pritožbo vložiti v roku, v tožbi pa navaja, da v zaporu ni imel možnosti, da bi tako pritožbo sestavil ter oddal, niti ni imel denarja za odvetnika. Sodišče ugotavlja, da zgolj dejstvo, da je bil tožnik v zaporu, ni vplivalo na njegovo možnost sestave (in vložitve) pritožbe, saj se v takih okoliščinah kot čas oddaje pritožbe šteje trenutek, ko je ta oddana upravi zavoda za prestajanje kazni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.
vodno povračilo - zavezanec za plačilo - obrazložitev odločbe - taksa za obremenjevanje vode
Utemeljen je tudi tožbeni očitek, da sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe v neskladju, ker je kot osnova, uporabljena pri zadevni odmeri vodnega povračila za območji A1 in A2, v izreku navedeno "obratovanje turističnih sidrišč za plovila", medtem ko iz obrazložitve izhaja, da je bila v tem delu uporabljena določba Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2012, ki se nanaša na "obratovanje turističnih pristanišč za plovila", kar je, glede na Sklep, druga kategorija. Ugotovljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločitve po ustaljeni upravnosodni praksi praviloma pomeni pomanjkljivost, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, torej že omenjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Višina vodnega povračila mora biti v razumnem sorazmerju glede na obremenitev, ki se povzroča okolju. Preizkus te razumnosti predpisa je mogoč le, če normodajalec navede oceno, ki jo je uporabil pri določitvi sorazmerja med posameznimi vrstami zavezancev, skladno z merili, ki jih določa peti odstavek 124. člena ZV-1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljena odločba tožene stranke - zavrženje tožbe
Z odločitvijo sodišča, s katero je bila odpravljena odločba prvostopenjskega organa, zadeva pa vrnjena istemu organu v ponovni postopek, sta bili odpravljeni tako odločitev o stroških v zvezi s tem postopkom kot odločitev pritožbenega organa, zato bo moral upravni organ v ponovljenem postopku ponovno odločati tudi o stroških upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz predloženih spisov je razvidno, da tožeča stranka zakonskim zahtevam glede vsebine prošnje ni zadostila. V vlogi, ki jo je sicer vložila na predpisanem obrazcu, ni navedla vseh podatkov, ki jih zahtevajo predhodno citirane določbe 32. člena ZBPP. Tožena stranka jo je zato pozvala naj svojo vlogo v danem roku dopolni in jo opozorila na pravne posledice, če tega ne bo storila.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - obrazložitev odločbe - prosta presoja dokazov
Tožena stranka je svojo odločitev oprla le na tiste tožnikove odgovore na vprašanja, na katere ni vedel odgovora, oziroma je bil odgovor pavšalen, ni pa ocenila njegovih preostalih odgovorov, niti jih ni ocenila glede na ostale dokaze, ki jih je zbrala. Obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, saj se tožena stranka ni opredelila do vseh dokazov in tudi ne do vseh odgovorov tožnika ob zaslišanju, torej je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka.
Po določbi tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki mu sledi tudi določba 2. člena Odloka o turistični taksi na območju Mestne občine Koper, je zavezanec za plačilo turistične takse tudi tisti, ki je zgolj lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja, ne glede na to, ali to hišo oziroma stanovanje uporablja oziroma, ali je opremljeno in primerno za uporabo. Tako je tudi stališče ustaljene upravnosodne prakse.
ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila
Odmera nadomestila po prejemu inšpekcijske odločbe se ne nanaša na gradnjo, katere nelegalnost oziroma investitorja bi bilo treba šele ugotavljati, temveč je ena od zakonsko določenih posledic te odločbe in se nanaša na konkretno gradnjo, za katero je bila inšpekcijska odločba izdana. Vse tožbene navedbe v zvezi z značilnostmi nelegalne gradnje in investitorjem so zato neutemeljene oziroma jih v zvezi z odmero nadomestila ni mogoče upoštevati.
ZGO-1 člen 21, 21/1. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/3, 229, 229/2.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - stranski udeleženec
Tožnika v postopku za razglasitev zemljišča za grajeno javno dobro nista mogla imeti položaja stranke, ki je oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Postopek se namreč začne po uradni dolžnosti in ne poteka "zoper" nikogar, saj se zaključi z ugotovitveno odločbo, v obravnavani zadevi pa je toženka tudi izključna zemljiškoknjižna lastnica parcele, na katero se je postopek nanašal.
Po drugi strani pa je res, da bi izid postopka zaradi pravnih posledic razglasitve nepremičnine za grajeno javno dobro lahko vplival na pravni položaj tožnikov v postopku za določitev meje predmetne nepremičnine. Tožnikoma bi zato utegnil iti položaj stranskega udeleženca, torej osebe, ki ima pravico udeleževati se (tujega) upravnega postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi.
denacionalizacija - kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - višina odškodnine - naravna znamenitost
Upravni organ je presojo, da ni podlage za vrednotenje predmetnih nepremičnin v skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZDen in po Pravilniku o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, oprl na ugotovitev, da v času podržavljenja akt o razglasitvi obravnavanih zemljišč za naravno znamenitost, ni obstajal. Stanje premoženja v času podržavljenja torej ne izkazuje, da bi imela obravnavana zemljišča tedaj status naravne znamenitosti. Ker pa je temu tako, je tudi po presoji sodišča upravni organ pravilno določil odškodnino brez upoštevanja dodatne vrednosti v skladu z metodologijo za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti. Drugače bi organ mogel ravnati le v primeru, če bi obravnavana zemljišča tak status izkazovala v obeh po ZDen relevantnih časovnih točkah - v času podržavljenja in v času vračanja.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska tožba - načelo materialne resnice
Nastanek višje škode, ki jo bo prosilec uveljavljal v sodnem postopku, mora biti tudi v postopku dodelitve nujne BPP izkazan v tolikšni meri, da toženi stranki in tudi sodišču omogoči presojo 24. člena ZBPP, torej presojo razumnosti in verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Postavljeni odvetnik lahko tudi sam zahteva svojo razrešitev, in sicer, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka istega člena, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). V tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - dokazovanje - dokazna vrednost listine
Ker naj bi listina, sestavljena leta 1930, predstavljala edini dokument iz časa obstoja bivše agrarne skupnosti, ji ni mogoče odreči dokazne vrednosti zgolj iz razloga, ker je bila sestavljena 19 let pred podržavljenjem, kot sta to storila upravna organa, zlasti ker v dosedanjem postopku (glede na podatke spisa) ni bilo mogoče pridobiti nobenih drugih listin (predvsem iz časa oziroma ob času podržavljenja, tj. leta 1949).
dostop do informacij javnega značaja - univerza - javna služba - svetovanje - informacija javnega značaja
Primarna naloga fakultete, ki je članica državne univerze, je torej izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, fakulteta tudi prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko fakulteta opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ.
evidentiranje urejene meje - predlagana meja - urejena meja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča
Ker je bil sodni postopek ureditve meje pravnomočno ustavljen, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijane odločbe, torej, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
ZDavP-2 člen 38, 38/8. ZDDV-1 člen 82, 83. ZDS-1 člen 13, 18, 24. ZUP člen 188.
davek od dohodkov iz dejavnosti - blagajniško poslovanje - elektronska obdelava podatkov - račun - obvezne sestavine računa - dokazno breme
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora se je začel skladno v tretjim odstavkom 135. člena ZDavP-2, to je z neposrednim dejanjem davčnega organa, medtem ko sta inšpektorici predhodno, to je 2. 7. 2014, le zbirali podatke. Pri pridobivanju podatkov davčni organ ni omejen na že začete davčne postopke, ampak je imel v tedaj veljavnih v določbah 13., 18. in 24. člena ZDS-1 zakonsko podlago za zbiranje podatkov v zvezi z blagajniškim poslovanjem tožnice. Med drugim sme davčni inšpektor po določbi 14. točke petega odstavka 18. člena ZDS-1 zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju.
izvrševanje kazenskih sankcij - razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nevaren obsojenec - nujni ukrepi v javnem interesu - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz pravno relevantnih dejstev v zvezi z ravnanjem tožnika, ki jih je organ ugotovil predvsem na podlagi uradnega zaznamka pravosodnega policista z dne 12. 7. 2016, je upravni organ pravilno ocenil, da je tožnik nevaren in da ogroža druge obsojence. Zato je pravilen tudi zaključek upravnega organa, da je tožnika treba za določen čas namestiti v posebej varovan oddelek v okviru zavoda.
Kadar pa gre za odločanje o nujnih ukrepih v javnem interesu, tako kot v konkretnem primeru, ko se organ sklicuje na obstoj nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, lahko organ odloči v skrajšanem postopku, brez zaslišanja stranke.