javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - druga javnopravna stvar - obseg sodne kontrole
Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.
izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Postopek izvolitev v najvišji znanstveni naziv se razlikuje od postopka za izvolitev v naziv v "nižje nazive", pri katerem je tožena stranka pritožbeni organ, v obravnavanem primeru pa gre samo za enostopenjski postopek, ki je urejen drugače.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev HK UL, da tožnica za izvolitev v naziv znanstvene svétnice ne izpolnjuje vseh pogojev, ker nima zadostne objave najmanj 7 del, pri katerih bi bila prva ali vodilna avtorica. Pri tem pa tožena stranka ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo HK UL tudi sama strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi HK UL tudi sledila.
Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe tožnici dati možnost, da bi lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker te možnosti ni imela že v postopku pred HK UL. Ker je šlo v obravnavanem primeru za enostopenjski postopek in ker tožnica v tem postopku ni imela možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izjasnila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, čeprav bi to možnost morala imeti, je odločitvi tožene stranke lahko ugovarjala šele v tožbi.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - rok za vložitev davčne napovedi - uveljavljanje olajšave po poteku roka za vložitev davčne napovedi - samoprijava
Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemerkoli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - začasna odredba
Republika Hrvaška ima v celoti uveljavljen sistem mednarodne zaščite, prosilci imajo podobne pravice kot prosilci v Republiki Sloveniji (hrvaški Zakon o azilu), zato vrnitev v državo Evropske unije ne more biti sporna. Navedene domneve tožnik s svojimi navedbami in predloženimi dokazi po presoji sodišča ni uspel izpodbiti.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazno breme
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predložena potrdila in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o dejanski izvedbi referatov na dveh mednarodnih posvetih. Tožnica pa niti po dodatnih dveh pozivih tožene stranke ni predložila programa navedenih dveh znanstvenih posvetov, iz katerih bi bil razviden razpored izvedbe predstavitev navedenih referatov, oziroma, kdaj, kje in kako dolgo časa je potekala osebna izvedba posameznih referatov in kdo konkretno jih je izvajal, čeprav je bila k temu dvakrat izrecno pisno pozvana s strani tožene stranke.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18, 18/1, 18/1-b, 18/1-c. ZMZ-1 člen 51, 51-4.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba III - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja Republiki Hrvaški
Sistemske pomanjkljivosti so objektivna dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, pri čemer pa sodišču ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Republiki Hrvaški v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Stranka mora dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno in če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je to mogoče, tudi predložiti; če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek .
Tožena stranka je tožnico pozivala naj predlog dopolni z dodatnimi dokazili o opravljenem strokovnem delu v 30 dneh, pri čemer ni navedeno, da bi bila lahko ta dodatna dokazila zgolj programi posvetov.
ZSS člen 31, 31/1. ZDT-1 člen 37, 37/5, 124, 124/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
državni tožilec - napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ocena državnotožilske službe sama po sebi ne pomeni odločitve o pravici ali pravni koristi tožnice, pač pa gre le za strokovno oceno in se z njo še ne posega v kakšno pravico, saj je ocena državnotožilske službe šele podlaga za to, da se na podlagi te ocene odloči o predlogu za napredovanje. Ocena državnotožilske službe torej nima značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor. Upravni spor bi bil dopusten, če bi z istim aktom tožena stranka hkrati odločila tudi o predlogu za napredovanje, saj bi šele s takim aktom bilo odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožeče stranke.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prevoza na delo in prehrane
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Tožena stranka sme podvomiti v verodostojnost predloženih dokazil, če meni, da ne dokazujejo tistega, kar se v njih zatrjuje. To je v skladu z načelom proste presoje dokazov, ki je določeno v 10. členu ZUP.
Če območje obstoječega distribucijskega sistema v vlogi ni prikazano pravilno in vlagatelj vloge tekom postopka ustrezno ne spremeni, dovoljenja za priznanje statusa zaprtega distribucijskega sistema ni mogoče izdati.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč
Tožnikove pripombe ob razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč so bile upoštevane in se je tožniku po dopolnitvi tega elaborata dodelilo zemljišče, ki se nahaja na lokaciji tožnikovih vloženih parcel, na južnem delu pa obsega tudi zemljišča drugih komasacijskih udeležencev. S tem so bila spoštovana določila ZKZ o pogojih nove razdelitve zemljišč.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - rok za vložitev davčne napovedi - samoprijava - stroški prevoza na delo in prehrane
ZDavP-2 na vložitev samoprijave izrecno veže tri posledice. Prva je plačilo obresti, ki jih davčni organ obračuna od neplačanega davka za čas poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave. Druga je, da zavezanec v zvezi z isto obveznostjo ne more vložiti nove samoprijave, saj jo lahko vloži le enkrat. Tretja pa je izjema od kaznovanja za prekršek.
Glede očitka, da upravna enota ni pravilno rešila vprašanja pravnega nasledstva vlagatelja zahteve za denacionalizacijo, sodišče pojasnjuje, da mora v primeru, kakršen je obravnavani, ko so upravičenci do denacionalizacije že mrtvi, upravni organ presoditi tudi, ali je vlagatelj zahteve s stopnjo verjetnosti izkazal pravno nasledstvo po pokojnih upravičencih. Četudi je pravno vprašanje obstoja pravnega nasledstva v obravnavani zadevi morda upravni organ rešil napačno, to ne pomeni, da je bilo zato z odločbama, izdanima v postopku denacionalizacije, odločeno o zadevi iz sodne pristojnosti v smislu 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, kot to napačno meni tožeča stranka.
ZTuj-2 člen 20, 20/1, 20/1-1, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 251.
tujec - izdaja vizuma - vizum za dolgoročno bivanje - pogoji za izdajo - združitev družine - sklenitev zakonske zveze - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - kršitev pravil postopka - ponovno odločanje - načelo zaslišanja strank
V dopolnjenem postopku je potrebno upoštevati naslednje: če drugostopni organ spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bilo rešeno z odločbo prve stopnje, drugostopni organ odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Če pa na podlagi tako ugotovljenih dejstev spozna, da je odločba prve stopnje po zakonu utemeljena, odločbe prve stopnje seveda ne odpravi, temveč pritožbo zavrne, v obrazložitvi svoje odločbe pa navede pravilne razloge, ki izhajajo iz dopolnjenega ugotovitvenega postopka in odpravljenih pomanjkljivosti. Iz izreka odločbe drugostopnega organa pod točko 1. izhaja, da "je pritožba delno utemeljena", iz 2. točke izreka pa izhaja, da "se zahteva za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje zavrne". Tožena stranka torej s svojo odločbo ni odločila o pritožbi (jo zavrnila ali ji ugodila) in je brez posega v odločbo prve stopnje o zahtevi tožnika odločila ponovno, kar je v nasprotju s pravili ZUP o odločanju organa v pritožbenem postopku.
Drugostopni organ je dopolnil postopek tako, da je tudi sam opravil zaslišanje tožnika in njegove soproge, vendar zapisnika o ponovnem zaslišanju soproge, tako kot opozarja tožnik in kar izhaja tudi iz listin v upravnem spisu, ni posredoval tožniku, da bi se ta lahko o tem izjavil. S tem je bila kršena tožnikova pravica, da se izjavi o okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožeča stranka tožbo umaknila, je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo, ne da bi pri tem opravilo predhodni preizkus tožbe v smislu 36.člena ZUS-1.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - izvor premoženja - sredstva za privatno prošnjo - dokazno breme
Gre za postopek ugotavljanja davčne osnove s cenitvijo, ki je v drugem odstavku 68. člena ZDavP-2 opredeljena kot ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Pri ugotavljanju teh dejstev organ v celoti zavezuje načelo materialne resnice. Čeprav je cilj cenitve, da se čimbolj približa popolnemu dejanskemu stanju, pomembnemu za obdavčitev, pa vendar davčni organ v tem postopku že po naravi stvari na podlagi uradoma pridobljenih podatkov davčne osnove ne more ugotoviti z dokaznim standardom gotovosti (prepričanja), saj je le zavezanec tisti, ki razpolaga ali bi moral razpolagati s podatki, ki izvirajo iz njegove sfere. Po v sodni praksi že večkrat zavzetem stališču je zato skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 zavezanec tisti, ki dokazuje da je davčna osnova nižja. Iz navedenih razlogov določbam o dokaznem bremenu in standardu dokazovanja ni mogoče očitati neskladnosti z ustavnim načelom enakosti in sorazmernosti.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - povezane družbe - družba mati - hčerinska družba
Okoliščina, da so tožnik in hčerinski družbi bili dogovorjeni, da je plačnik goriva tožnik, torej kupec energentov, ne vpliva na status upravičenca do vračila trošarine, saj gre za obligacijsko-pravni dogovor, ki ne more vplivati na status upravičenca po ZTro. Zato je po presoji sodišča pravilna razlaga prvostopenjskega organa, da tožnik nima položaja upravičenca za vračilo trošarine glede vozil, ki jih je dal v najem svojim hčerinskim družbam.
ZFPPIPP člen 314, 314/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
stečajni postopek - priznana terjatev - pravna korist - zavrženje tožbe
Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Pravna korist tožeče stranke za tožbo zoper izpodbijano odločbo je torej v obravnavanem primeru prenehala. To pa pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.
ZPre-1 člen 7, 7/3, 8, 8/1, 12, 12/1, 15, 15/1, 22, 22/1, 22/1-3, 22/2, 22/5, 22/6. ZTFI člen 500, 502, 502/2, 502/2-2. ZUP člen 82, 85, 181-187, 237, 237/2, 237/2-3.
prevzem - usklajeno delovanje - prevzemni prag - kontrola - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z zaslišanjem strank - indični dokaz
Glede na zakonsko dikcijo oblika sporazuma v smislu prvega odstavka 8. člena ZPre-1 ni pomembna. Bistveno je soglasje volj in na tej podlagi temelječe sodelovanje med udeleženimi osebami s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Določbe 22. člena ZPre-1 veljajo tudi v primeru usklajenega delovanja po 8. členu ZPre-1. Zakon veže položaj prevzema in doseganja prevzemnega praga tako na delovanje posamezne osebe (prevzemnika) kot na usklajeno delovanje več oseb.
Indično sklepanje predstavlja v danih okoliščinah primera metodološko pravilen pristop. Toženka nikjer v izpodbijani odločbi ne zatrjuje, da bi razpolagala z direktnimi dokazi (kot bi bil na primer obstoj pisnega sporazuma).
Pojma usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. člena ZPre-1 ne gre enačiti samo s takšnim delovanjem, ki kaže na različne (bolj ali manj splošne) skupne interese udeleženih oseb oziroma, ki temelji na njihovi osebni ali družinski povezanosti, znanstvih in podobno. Vendarle mora biti pri usklajenem delovanju po določbah ZPre-1 v povezavi s sodelovanjem udeleženih oseb izkazan tudi cilj pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe.
Četudi dajejo stranke v skladu s 500. členom ZTFI svoje izjave pisno, lahko v dokaz svojih trditev predlagajo tudi zaslišanje oseb. Če izvedba takega dokaza ni potrebna, mora to toženka ustrezno utemeljiti. V konkretnem primeru je toženka dokazne predloge z zaslišanjem navedenih oseb zavrnila z neustreznim argumentom, da so se lahko te osebe izjavile glede dejstev in dokazov že kot stranke. Pri tem je toženka spregledala, da zaslišanje oziroma izjava stranke (188. člen ZUP) ni isto kot zaslišanje priče (181. do 187. člen ZUP) in da je tožnik predlagal zaslišanje navedenih oseb v potrditev svojih navedb.