ZMZ-1 člen 49, 49/7, 50, 50/1, 50/2, 50/2-2, 50/3, 64, 65. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 32, 32/1.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika vloge - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - trditveno in dokazno breme
Na podlagi ugotovljene presumpcije umika bi toženka morala prošnjo obravnavati kot novo prošnjo. Navedeno posledično pomeni, da v postopku obravnavanja "nove" prošnje prosilec ne bi bil dolžan nositi trditvenega in dokaznega bremena, da predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kot dejansko podlago za vsebinsko obravnavanje prošnje.
upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi je sklep tožene stranke, s katerim je tožeči stranki naložila, da odpravi ugotovljene nepravilnosti v zapisniku - odpustnem pismu z dne 19. 11. 2016, ki se nanaša na mladoletno A.A., katerega zadržanje izvršitve se predlaga. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin ter dokazov zanje, glede nastanka težko popravljive škode te ni izkazala.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 33, 71, 84, 84/1, 84/1-5, 84/4, 84/6. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/3, 146/4. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - načelo zaslišanja strank - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Prosilec za mednarodno zaščito ima pravico, da pred odreditvijo ukrepa omejitve gibanja pojasni vse odločilne okoliščine.
Stanje knjigovodske evidence se v celoti ujema s podatki o neporavnanih obveznostih tožnice, kot so navedeni v izpodbijanem sklepu in zato sodišče tožničinim pritožbenim trditvam o domnevnih plačilih neporavnanih obveznosti ne sledi.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
S tem, ko je tožnica zoper odločbo vložila pritožbo, ta sicer ni postala pravnomočna, je pa izvršljiva in s tem izvršilni naslov, na katerem, med drugim, temelji izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prosti preudarek
V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo, ker je ocenila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz obrazložitve odločbe, v zvezi s katero tožnica prosi za BPP za vložitev tožbe, namreč izhaja, da je Komisija v svoji odločbi pojasnila, katera dejstva in dokazila je upoštevala pri svojem zaključku, ter pojasnila, da še ne more podati pozitivne prognoze in da ni utemeljeno pričakovati, da prosilka kaznivega dejanja ne bo ponovila.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Na tožnikovo begosumnost kažejo z veliko mero verjetnosti njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je pred prihodom v Republiko Slovenijo nezakonito prehajal državne meje ter, da je po podatkih Eurodac že zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Hrvaški, kar med strankama tudi ni sporno in kar je tudi potrdil tožnik 3. 11. 2017 na zaslišanju v upravnem sporu. Iz tožnikovih navedb na tem zaslišanju tudi izhaja, da je bil seznanjen, da ne sme zapuščati Republike Hrvaške do odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, pa je to državo kljub temu samovoljno in nezakonito zapustil (brez osebnih dokumentov). Že navedeno pomeni, da tožnik ni sodeloval v postopkih druge države članice, v kateri je zaprosil za mednarodno zaščito (Republika Hrvaška), ne da bi podal prepričljive razloge za tako ravnanje (5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2). Zgolj zatrjevanje o slabih življenjskih razmerah, nasilju nad njim v Republiki Hrvaški, ki pa ni bilo v ničemer izkazano in ostaja zgolj na ravni zatrjevanja tožnika, po presoji sodišča ne opravičuje takšnega tožnikovega ravnanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2, 71. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/3, 146/4. ZUS-1 člen 4, 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - načelo zaslišanja strank - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Prosilec ima pravico, da pred odreditvijo ukrepa omejitve gibanja pojasni vse odločilne okoliščine.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 84. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredba
Pojem "nevarnost pobega" po točki (n) 2. člena Uredbe Dublin III pomeni nevarnost, da bo prosilec ali državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, v zvezi s katero poteka postopek predaje, pobegnil, v skladu z oceno posameznega primera na podlagi objektivnih kriterijev, ki so določeni z zakonom. Slovenski zakonodajalec teh objektivnih kriterijev begosumnosti z zakonom (še) ni posebej uredil, vendar sta tako Upravno kot tudi Vrhovno sodišče že zavzela stališče, da ustrezno uporabo Uredbe Dublin III omogoča opredelitev pojma "nevarnost pobega", vsebovana v 68. členu Zakona o tujcih.
Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je Upravno sodišče v več zadevah že navedlo, da je ta standard treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti. Nevarnost pobega mora biti torej znatna oziroma velika.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. ZMZ-1 člen 84, 84/2. ZUS-1 člen 4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - begosumnost - načelo sorazmernosti - subsidiarni upravni spor
V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik ilegalno prehajal meje držav. Tožnik je sam povedal, da je iz svoje države, to je Maroko, prišel legalno v Istanbul, nato pa ilegalno prehajal meje držav. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito v Grčiji, saj to izhaja iz baze EURODAC. Na odločitev v Grčiji tožnik ni počakal in je nadaljeval pot ilegalno preko mej še drugih držav. Ilegalno je prišel tudi v Slovenijo (skrit v podvozju kamiona). Tudi potem, ko je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, je iz azilnega doma v Ljubljani pobegnil, kar v zadevi ni sporno. Ob takih nespornih ugotovitvah so v obravnavani zadevi podane okoliščine iz 68. člena ZTuj-2, ki se nanašajo na opredelitev nevarnosti pobega in potrjujejo tožnikovo begosumnost. Tožena stranka se po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na 5. alinejo prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, ki kot okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca navaja: „navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku“.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZBan člen 273, 273/1, 273/1-1, 327, 362.
upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - član nadzornega sveta
Odločba o razrešitvi (prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta) je s statusnega vidika konstitutivne narave, saj njene pravne posledice (prenehanje funkcije) nastopijo z dnem odločitve. V navedene učinke (ki so že nastali) pa sodišče ne more poseči z začasno odredbo na način, kot to predlaga tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe, saj bi to pomenilo, da bi sodišče mimo z zakonom predvidenih postopkov tožniku omogočilo ne samo izvajanje funkcije člana nadzornega sveta, temveč bi ga tudi imenovalo na navedeni položaj.
Sodišče lahko začasno uredi le sporno razmerje, to je razmerje med strankami v upravnem sporu, ne more pa nalagati obveznosti ali pa izrekati prepovedi tretjim osebam, ki niso stranke v postopku.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2. URS člen 19.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
Pri 5. alineji prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v zakonu ne piše, v kateri državi mora biti podano nesodelovanje v postopku, da se šteje, da je ta okoliščina podana. To zakonsko normo je treba razlagati na način, da je ta okoliščina za nevarnost pobega podana, če je v katerikoli državi izkazano nesodelovanje v postopku priznanja mednarodne zaščite.
Tožena stranka je upoštevala to, da je tožnik sam prišel na policijsko postajo in podal prošnjo, saj to tudi navaja v izpodbijanem sklepu, vendar pa po njenem mnenju to še ne zadostuje za sklepanje, da zaradi tega ni begosumen.
ZMZ-1 člen 84,84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - sorazmernost ukrepa
Na tožnikovo izrazito begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je pred prihodom v Slovenijo ilegalno prehajal iz države v državo ter da je po podatkih Eurodac, ki se nahajajo v spisih, že zaprosil za mednarodno zaščito v Grčiji, ki jo je samovoljno zapustil. Dodatno k temu, da je begosumen, pa kaže tudi njegov pobeg dne 18. 10. 2017, ko je v Azilnem domu skupaj še z drugimi čakal na prevoz v Center za tujce. Na zaslišanju je tožnik sicer dejal, da pobeg obžaluje, kar pa ne spremeni dejstva, da je dejansko poizkušal pobegniti. Njegova ciljna država je Francija in si želi v Sloveniji zagotoviti status ravno zato, da bi odpotoval v Francijo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - prepozna tožba
Na tako (na podlagi zakonske fikcije) določeni datum vročitve izpodbijanega akta ne vpliva datum, ko je bilo nato tožniku pismo, ker ga ni prevzel, puščeno v hišnem predalčniku.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nelegalna gradnja
Degradacijo in uzurpacijo prostora, zaradi katere je treba plačati NDUP, pomeni že sama nedovoljena gradnja in ne morebiti okoliščine, ki jih v tožbi glede stanja na zadevni parceli izpostavlja tožnik, ko se npr. sklicuje, da je bilo tam prej odlagališče odpadkov, na onesnaženje iz vaških hlevov oziroma greznic ipd. V obravnavanem primeru je ključnega pomena, da je bilo tožniku NDUP odmerjeno na podlagi (pravnomočne) odločbe gradbenega inšpektorja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega
Na tožnikovo begosumnost kažejo tožnikova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, dejstvo, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo nezakonito prehajal meje držav članic (Grčija, Hrvaška), ter da je po podatkih Eurodac že zaprosil za mednarodno zaščito, in sicer v Grčiji, kjer pa ni počakal na zaključek postopka. Tožnik je na naroku, enako kot je v prošnji za mednarodno zaščito navedel, da je zaprosil v Grčiji za azil, ker je bil zaprt, ker ni imel papirjev in da je lahko odšel iz zapora. Tožnikova ciljna država je ves čas Francija, kar je potrdil tudi na naroku. Sodišče se strinja tudi z oceno toženke, da je tožnik podal v Grčiji prošnjo zgolj zato, da bi bil izpuščen iz zapora in bi tako nadaljeval pot, kar je tudi storil. Državo je samovoljno zapustil, ne da bi počakal na odločitev o prošnji, pri tem pa v postopku ni podal prepričljive razloge za tako ravnanje, ki bi kazali na to, da je v postopkih nameraval sodelovati in spoštovati sprejete odločitve. Tako ugotovljena dejstva ustrezajo po vsebini objektivnemu zakonskemu kriteriju, ki utemeljuje nevarnost pobega tožnika (peta alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v povezavi s členom 2 (n) in členom 28 Uredbe Dublin III).
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 71, 71/4, 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
omejitev gibanja - predaja odgovorni državi članici - nedovoljen vstop v rs - azilni postopek - nevarnost pobega - začasna odredba
Toženka svoje odločitve ne bi smela opreti na tožnikov nedovoljen vstop oziroma ilegalno prehajanje mej (prva alineja drugega odstavka 68. člena ZTuj-2), ker je za mednarodno zaščito zaprosil neposredno po prijetju s strani policije, niti na razlog iz tretje alineje drugega odstavka istega člena, tj. nemožnost bivanja v Republiki Sloveniji, saj se to nedvomno nanaša na večino prosilcev za mednarodno zaščito. Iz povedanega sta oba kriterija v tej zadevi neskladna z osebnimi značilnostmi in cilji Uredbe Dublin III.
Nadalje je tako nezadostna podlaga za pridržanje tožnika dejstvo, da je že predhodno zaprosil za mednarodno zaščito v Grčiji, a ga to ni zadržalo, da ne bi države zapustil in nadaljeval svoje poti po evropskih državah.
Glede na prepričljivo izpovedbo tožnika o razlogih, zaradi katerih je Grčijo zapustil (zaradi slabih razmer), tudi ni mogoče sklepati, da bo tožnik pobegnil tudi iz Slovenije pred koncem azilnega postopka, ne glede na to, da je njegova ciljna država Francija.
Četudi je tožnik dal napačne osebne podatke organu v Grčiji, tega svojega dejanja ni zanikal, torej je bil o tem in tudi o razlogih, zakaj je to storil iskren, zaradi česar tudi ta okoliščina še ne pomeni izpolnjevanja kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in posledično podlage za izrek tega ukrepa.
Ureditveno začasno odredbo je treba izdati tudi iz razloga, ker je tožniku z nezakonitim odvzemom prostosti kršena pravica do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave in 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah, kar predstavlja težko popravljivo oziroma nepopravljivo škodo že samo po sebi, sodišče pa mora v primeru kršitve ustavne pravice zagotoviti učinkovito sodno varstvo (četrti odstavek 15. člena Ustave, prvi in drugi odstavek 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - znatna nevarnost, da bi oseba pobegnila - begosumnost
Slovenski zakonodajalec objektivnih kriterijev begosumnosti z zakonom (še) ni posebej uredil, vendar sta tako Upravno kot tudi Vrhovno sodišče že zavzela stališče, da ustrezno uporabo Uredbe Dublin III omogoča opredelitev pojma "nevarnost pobega", ki je vsebovana v 68. členu ZTuj-2.
Drugostopenjski organ je v svoji odločbi sicer obširno pojasnjeval varstveni režim, ki izhaja iz prostorskega akta, in ob tem nakazal (tradicionalne) splošne značilnosti predmetne kulturne krajine. Ni pa, vsaj ne dovolj konkretizirano obrazložil, katere konkretne dejanske ugotovitve so ga vodile do odločitve, da je dopustna postavitev (le) enega pomožnega kmetijskega objekta, in to le s tlorisno površino do 15 m2 (ne pa tudi lope).