• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>
  • 261.
    UPRS Sodba II U 13/2017-12
    15.11.2017
    UP00011093
    ZDavP-2 člen 63. ZDoh-2 člen 113, 113/5.
    dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - posebna olajšava
    Upoštevaje način izvršitve, ki ga je v svoji odločbi določilo Ustavno sodišče RS, se peti odstavek 113. člena ZDoh-2 uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet. V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante (zakonodajalec je sporno zakonsko določbo z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014 črtal iz zakona in s tem posebno davčno olajšavo v celoti odpravil), začetih na podlagi samoprijave davčnega zavezanca, je zato treba upoštevati tudi navedeno olajšavo, če jo je zavezanec uveljavljal in to ne glede na to, kdaj je bila davčna napoved na podlagi samoprijave vložena, če je bila vložena skladno z roki in pogoji, ki jih za samoprijavo določa 63. člen ZDavP-2.
  • 262.
    UPRS Sklep II U 493/2017-3
    15.11.2017
    UP00006887
    ZUS-1 člen 3, 4, 30, 30/3. ZIKS člen 24.
    varstvo ustavnih pravic - odlog izvršitve kazni - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
    Po izrecni določbi 3. člena ZUS-1 odločitev sodne veje oblasti, izdanih v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti, ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče namreč ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred sodišči. Prav tako v zvezi s temi postopki v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1.
  • 263.
    UPRS Sodba II U 147/2016-19
    15.11.2017
    UP00006874
    ZEN člen 87, 87/2, 87/3.
    evidentiranje nepremičnin - kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb
    Tožnica je imela možnost sodelovanja v postopku izdelave elaborata in tudi možnost pisnega nestrinjanja s tam vpisanimi podatki, kar je v skladu s Pravilnikom o vpisih v kataster stavb, ki podrobneje opisuje vsebino elaborata. Upoštevaje soglasje tožeče stranke ter upoštevaje dejstvo, da je bila izpodbijana odločba pravilno izdana po skrajšanem ugotovitvenem postopku, so po presoji sodišča neutemeljene tožbene navedbe, s katerimi želi tožnica utemeljiti nezakonitost izpodbijanega akta.
  • 264.
    UPRS Sodba II U 97/2016-23
    15.11.2017
    UP00006875
    ZUP člen 297. ZFPPIPP člen 46, 131, 374. ZVO-1 člen 11, 29.
    izvršitev inšpekcijskega ukrepa - upravna izvršba - stroški izvršbe - izvršba po drugih osebah - stečajni postopek - načelo enakega obravnavanja upnikov
    Namen zakonskih določb je jasen: v primeru prenehanja povzročitelja oziroma imetnika odpadkov preprečiti, da bi ti odpadki ostali brez imetnika oziroma zavezanca za njihovo varno pridelavo in bi s tem obremenjevali oz. ogrožali okolje. V takem primeru obe zakonski določbi predvidevata prenos odpadkov na Republiko Slovenijo, ki po prvem odstavku 29. člena ZVO-1 celo izrecno postane imetnik odpadkov in s tem zavezanec za njihovo obdelavo po 21. členu Uredbe o odpadkih.

    Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da je možno izdati sklep o založitvi stroškov, s katerim se nalaga podjetju v stečaju stroške za kritje izvršilnih stroškov na podlagi sklepov o dovolitvi izvršbe, ki so bili izdani pred uvedbo stečajnega postopka. Nedvomno tudi taka odločitev posega v stečajno maso, to pa pomeni, da mora organ ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP in še posebej kot je to v obravnavanem primeru ali so podani pogoji iz določb ZVO-1, zlasti 29. člena.
  • 265.
    UPRS Sodba II U 291/2017-40
    15.11.2017
    UP00007579
    ZKZ člen 23, 23/1.
    odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta - trenutek sklenitve pogodbe - čas izpolnjevanja pogojev
    Kupec mora pogoje za predkupno pravico iz 23. člena ZKZ izpolnjevati tudi v trenutku sklenitve pravnega posla, čeprav je ta sklenjen pod odložnim pogojem, torej mora pogoje izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.
  • 266.
    UPRS Sodba II U 460/2017-6
    15.11.2017
    UP00006882
    ZBPP člen 24.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
    Tožnik pri pristojnem centru ni predložil ustreznih dokazil o namenski porabi denarnih sredstev že prejete izredne denarne socialne pomoči, kar pa je pogoj za odobritev nove socialne pomoči. Ker torej v postopku pred centrom za socialno delo ni izkazal izpolnitev zakonskega pogoja (tega pa tudi ne zatrjuje v tožbi), tožba zoper odločbo centra za socialno delo tudi po mnenju sodišča ne bi imela izgleda za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.
  • 267.
    UPRS Sodba IV U 1/2017-14
    15.11.2017
    UP00010934
    ZDavP-2 člen 63, 271.
    dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - olajšava za vzdrževane družinske člane

    Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi. Ta določa, da mora zavezanec v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z zasebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. To pa je pomembno tudi za razmerje med vsebino in značilnostmi postopka oddaje davčne napovedi v okviru zakonsko predpisanih rokov (torej pravočasno) in na podlagi samoprijave (torej prepozno).

  • 268.
    UPRS Sodba II U 461/2016-12
    15.11.2017
    UP00006883
    ZRud-1 člen 51, 59, 60, 129, 129/2. ZFPPIPP člen 343, 343/2.
    inšpekcijski postopek - rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečajni postopek - inšpekcijski zavezanec
    Navedba "opravljen stečaj" sicer ob zgolj jezikovni razlagi nakazuje na to, da zakonski določbi do 27. 12. 2013 veljavnih 51. in 60. člena ZRud-1 kažeta na to, da mora biti stečajni postopek zoper prenosnika oziroma dosedanjega nosilca rudarske pravice zaključen, da lahko pride do ugasnitve rudarske pravice oziroma njenega prenosa. Vendar je treba po presoji sodišča pri razlagi teh določb treba izhajati tudi iz sistemske in logične razlage.

    Ker tožeča stranka ne izpolnjuje več pogojev za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v pridobivalnem prostoru kamnoloma, ne more biti inšpekcijski zavezanec. V inšpekcijskem postopku so bili namreč tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu izrečeni ukrepi, ki jih lahko realizira le izvajalec rudarske pravice, to pa tožeča stranka ne more več biti.
  • 269.
    UPRS Sodba I U 1377/2016-27
    14.11.2017
    UP00007088
    ZEN člen 31, 31/5, 32, 32/3.
    evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - domneva strinjanja s predlagano mejo - parcelacija
    Po oceni sodišča je prvostopenjski organ upravičeno uporabil domnevo iz petega odstavka 31. člena ZEN. Iz podatkov zapisnika mejne obravnave namreč izhaja, da tožnik na mejni obravnavi ni podpisal izjave o strinjanju s potekom predlagane meje, vendar tudi svoje meje ni pokazal, bil pa je opozorjen na posledice po petem odstavku 31. člena ZEN. Glede na to in zakonsko dikcijo drugačno ravnanje ni mogoče in je prvostopenjski organ s tem, ko je štel, da tožnik soglaša s predlagano mejo, ravnal v skladu s tem določilom. Geodet, ki vodi mejno obravnavo, po zakonu ne sme presojati vsebine izjav posameznih strank, ampak lahko kot relevantno upošteva zgolj to, ali je kdo od prisotnih mejašev pokazal drugačen potek meje od predlaganega. Če ga ne pokaže, zakon določa neizpodbojno domnevo, da se s predlagano mejo strinja.
  • 270.
    UPRS Sodba I U 1121/2016-23
    14.11.2017
    UP00007084
    ZKZ člen 23, 24, 24/1-1, 24/2. ZUP člen 188, 188/1.
    promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - dokazno in trditveno breme - dokazovanje - izjava stranke kot dokaz
    Izjava kot dokaz se po ZUP (prvi odstavek 188. člena) sme vzeti za ugotovitev nekega dejstva le, če ni dovolj drugih dokazov, ali v malo pomembnih zadevah, če bi bilo zaradi iskanja drugih dokazov oteženo uveljavljanje pravic stranke; navedeno, torej da gre za subsidiaren dokaz, je toženka glede na navedbe v odgovoru na tožbo očitno prezrla.

    A.A. se je v postopku skliceval na status kmeta ter je zakonske pogoje za priznanje dolžan dokazati, kar pomeni, da je na njem trditveno in dokazno breme (in ne na tožniku, da bi ta moral nepopolno ugotovljeno dejansko stanje izpodbijati z nasprotnimi dokazi. V postopku se je skliceval na status kmeta, zato je na njem dokazno breme, da izkaže zakonske pogoje za priznanje, in da torej predloži oziroma predlaga ustrezne in zadostne dokaze.
  • 271.
    UPRS Sodba I U 1056/2017-10
    14.11.2017
    UP00005554
    ZDDV-1 člen 80, 80/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 273. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30.
    davek na dodano vrednost - identifikacija za namene ddv - odvzem identifikacijske številke - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na pritožbene navedbe
    Tožnik je kar dvakrat uveljavljal odbitek vstopnega DDV po računu, ki ne izkazuje dejansko nastalega poslovnega dogodka. Ponovitev kršitve je tista okoliščina, na podlagi katere je organ utemeljeno sklepal, da bo tožnik ID številko tudi v bodoče uporabil v goljufive namene, saj inšpekcijski postopek očitno ni dosegel svojega (tudi preventivnega) namena. Cilj inšpekcijskih pregledov je zagotoviti kontrolni sistem plačevanja davkov in ob morebitnem neplačilu ustrezno ukrepati, vendar vseh zavezancev ni mogoče nadzirati glede vseh obveznosti v vseh časovnih obdobjih niti to ne bi bilo smiselno. Zato je za delovanje celotnega sistema pomembno, da zavezanci za davek ravnajo skladno s predpisi o obdavčenju in davčnemu organu posredujejo podatke, ki so resnični, pravilni in popolni (glej 10. člen ZDavP-2).

    Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. To izhaja iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1, po katerem mora tožnik v tožbi razložiti, zakaj toži, sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj preizkuša dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
  • 272.
    UPRS Sodba I U 1148/2016-19
    14.11.2017
    UP00007117
    ZKZ člen 4, 106, 107.
    inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - degradacija kmetijskega zemljišča
    Iz upravnega spisa in podatkov v upravnem spisu ter iz izpodbijane odločbe je glede na pristojnosti, ki jih ima kmetijski inšpektor, po presoji sodišča organ prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno ugotovil, da predmetni kontejner ne predstavlja degradacije kmetijskega zemljišča, prav tako je kontejner na zemljišče postavljen v soglasju, ki ga je zakupnik dobil od takratnega zakupodajalca in predstavlja pomožni kmetijski objekt, ki služi primarni kmetijski rabi in se uporablja za shranjevanje strojev in pripomočkov za delo v oljčniku.
  • 273.
    UPRS Sodba I U 1706/2017-9
    14.11.2017
    UP00006243
    ZDavP-2 člen 329a, 329a/1. ZDoh-2 člen 75, 75/1, 77, 77/1, 77/2.
    odmera dohodnine - oddajanje premoženja v najem - davčna osnova - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - priključitev na javno kanalizacijo
    Ni bilo upoštevano dejstvo, da je po določbah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Borovnica, na katerega se sklicuje tožnik, na območjih poselitve, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, obvezna. To po presoji sodišča pomeni, da ima prav tudi, ko trdi, da bi brez priključitve lokal, ki se nahaja v nepremičnini, ne smel več obratovati in da bi torej nepremičnina izgubila uporabno vrednost. Zato ima po presoji sodišča prav tudi, ko trdi, da se z že omenjenimi deli ohranja uporabna vrednost nepremičnine in da torej že gramatikalna razlaga citirane določbe ZDoh-2 ne potrjuje stališča davčnih organov. Bistveno je namreč, da gre za ohranjanje uporabne vrednosti, in to z deli, ki sodijo v okvir vzdrževanja nepremičnine.
  • 274.
    UPRS Sodba I U 2243/2017-7
    14.11.2017
    UP00007130
    ZBPP člen 24. ZPP člen 384, 385.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti
    Tožnik želi vložiti revizijo zoper sklep, pri katerem gre za sklep o potrditvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka, iz razloga, ker tožnik predloga ni vložil po odvetniku oziroma ni navajal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Prav tako se sodišče strinja s toženo stranko, da lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži le državno tožilstvo (385. člen ZPP).Tožena stranka je pravilno zaključila, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna.
  • 275.
    UPRS Sodba I U 995/2016-15
    14.11.2017
    UP00008473
    ZAvMS člen 38, 38/2, 38/5, 38/6. ZPOmK-1 člen 64, 66. URS člen 14, 125, 147. - člen 8.
    izvajanje televizijske dejavnosti - odmera letnega plačila - exceptio illegalis - načelo zakonitosti - načelo enakosti
    RTV Slovenija ne deluje v enakih okoliščinah oziroma zanjo ne veljajo enaki pogoji poslovanja kot za druge izdajatelje programov. Zato 14. člen Ustave, zaradi nižjega količnika, s pomočjo katerega se izračuna osnova, ne more biti prekršen.

    Če operater znotraj istega razreda doseže nižji prihodek, a ima enak strošek za plačilo toženki kot operater, ki je dosegel višji prihodek, po oceni sodišča ne gre za omejevanje svobodne menjave blaga in storitev, svobodnega vstopa na trg, svobodnega nastopanja na trgu ali dejanje, s katerim bi se kako drugače preprečevala konkurenca. Gre za procentualno višji delež stroška v prihodku. Ta odstotek lahko izenači z drugim operaterjem, ki dosega višji prihodek v okviru istega razreda na ta način, da tudi sam doseže višje prihodke.

    Sodišče meni, da mnenja, pripomb in predlogov glede spremembe Tarife (ki se je v spornem letu znižala), ne more uveljavljati v tej tožbi. Tožnik zmotno meni, da mora sodišče preverjati, ali je spoštovano načelo, da gre v Tarifi za pokrivanje stroškov. Sodišče ne more presojati vsebine Tarife, tj. ne more ocenjevati, ali vrednost točke dejansko prinaša takšne prihodke agencije, da z njimi pokriva stroške, saj za to nima na razpolago ustreznih orodij in nenazadnje odgovor na to vprašanje ne more biti predmet upravnega spora. Sodišče lahko presoja le, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom, na katerega je sodišče vezano. Ker po mnenju sodišča Tarifa po svoji vsebini ne spreminja oziroma ne dopolnjuje zakona mimo zakonskega postopka, zaključuje, da se toženka pri svoji odločitvi o odmeri plačila oziroma uporabljeni vrednosti točke ni oprla na nezakonit splošni akt.
  • 276.
    UPRS Sodba I U 579/2017-9
    14.11.2017
    UP00006245
    Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 558, 559. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 204.
    carina - obračun uvoznih dajatev - začasen uvoz blaga - pogoji za oprostitev carinskih dajatev
    Sodišče razume Izvedbeno uredbo tako, da le-ta v 599. členu določa izjemo od splošnih pogojev za odobritev popolne oprostitve iz predhodnega, 588. člena, in sicer konkretno od tistega iz točke (b) prvega odstavka, ki pogojuje oprostitev z uporabo prevoznega sredstva s strani osebe s sedežem zunaj območja Skupnosti, ter na ta način omogoča popolno oprostitev tudi v primeru, ko gre za uporabo prevoznega sredstva s strani osebe, ki ima sedež na carinskem območju Skupnosti. To pa pomeni, da v primeru komercialne uporabe prevoznega sredstva na carinskem območju Skupnosti tudi za osebe, ki imajo sedež na carinskem območju Skupnosti oziroma v primerih, ki jih določa 559. člen Izvedbene uredbe, veljata za oprostitev (preostala) splošna pogoja iz 588. člena in s tem tudi omejitev, ki jo vsebuje točka (c) prvega odstavka tega člena, to je, da se prevozno sredstvo, ki je v režimu začasnega uvoza, uporablja izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti.
  • 277.
    UPRS Sodba I U 69/2017-11
    14.11.2017
    UP00010078
    ZEPDSV člen 2, 12, 18, 19.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - pogodba civilnega prava - evidenca o izrabi delovnega časa

    Pogodbe civilnega prava ne poznajo določenih pojmov kot so: polni delovni čas, krajši delovni čas, nadurno delo, plača, nadomestilo plače, zavarovalna doba, obvezno pokojninsko zavarovanje itd., vendar to delodajalca ne odvezuje obveznosti, da mora voditi evidenco izrabe delovnega časa in vanjo vpisovati zahtevane podatke (prva alineja prvega odstavka 18. člena ZEPDSV). Podatek o številu opravljenih ur je potrebno po mnenju sodišča vpisati tako za delavca, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi za vsako drugo osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca (tudi na podlagi podjemne oz. avtorske pogodbe), četudi ne gre za delovno razmerje.

  • 278.
    UPRS Sodba I U 444/2017-7
    14.11.2017
    UP00009193
    ZDavP-2 člen 155, 155/1, 155/2.
    davčna izvršba - stečaj samostojnega podjetnika - nastanek dolga
    Glede na dejstvo, da je terjatev iz naslova izrečene globe nastala po končanju stečajnega postopka navedenega podjetnika posameznika, določbe takrat veljavnega ZPPSL nanjo nimajo vpliva in so tako neutemeljeni tožnikovi ugovori, da bi moral davčni organ v predmetni zadevi uporabiti določbe takrat veljavnega ZPPSL in ne ZGD-1, ter, da je davčni organ napačno uporabil materialno pravo.
  • 279.
    UPRS Sodba I U 703/2016-11
    14.11.2017
    UP00007082
    ZDen člen 44, 44/1. URS člen 14, 22, 153, 153/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 3, 3/2, 4, 5.
    denacionalizacija - vračanje kmetijskih zemljišč - odškodnina - višina odškodnine - vrednost zemljišča - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis
    Sodišče meni, da vezanost upravnega organa na podzakonski predpis ni absolutna, če ta ni v skladu z ustavo. Tretji odstavek 153. člena Ustave namreč terja takšno interpretacijo podzakonskih norm, ki so v skladu z ustavo in zakonom. Zato je izjemoma, ko gre za očitne nezakonitosti in na podlagi navodil sodišča, danih po četrtem odstavku 64.člena ZUS-1, potrebno dopustiti tudi takšno odločanje, sicer bi bil institut exceptio illegalis v mnogih primerih izvotljen.

    Pravilo iz prvega odstavka 44. člena ZDen namreč ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja. Odškodnina za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, ne odraža tržne vrednosti nepremičnin, hkrati pa se s tem, ko odškodnina ne temelji na tržni vrednosti premoženja, na ta način vzpostavlja enakost med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona.
  • 280.
    UPRS Sklep II U 488/2017-8
    14.11.2017
    UP00006886
    ZUS-1 člen 28. ZUP člen 87.
    tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
    V skladu z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejetim dne 14. januarja 2015, za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se 15 dnevni rok izteče na delovni dan ali na dela prost dan, saj fikcija nastopi ne glede na omenjeno okoliščino.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>