Odločitev tožene stranke, s katero je breme stroškov izvršilnega postopka končanega s sklepom DT 4933-87278/2015-3 z dne 23. 7. 2015 naložila tožnici, ni utemeljena niti z določbo 79. člena ZDavP-2. Določba sedmega odstavka navedenega člena se namreč nanaša na stroške postopka, ki jih je udeleženec v postopku povzročil po svoji krivdi, kar v primeru kot je obravnavani, ko je prišlo do ustavitve postopka davčne izvršbe za celotni znesek neupravičeno prejete državne štipendije in zamudnih obresti pomeni, da tožnici krivde za povzročitev stroškov postopka ni mogoče pripisati.
V konkretnem primeru je sporna odločitev tožene stranke glede dodelitve brezplačne pravne pomoči za obnovo kazenskih postopkov. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ocenila, da tožnik smiselno zatrjuje obstoj novih dejstev oziroma izvedbo novih dokazov, ki naj bi povzročili njegovo oprostitev. V zvezi s tem je tožena stranka ugotovila, da je tožnik v kazenskem postopku na predobravnavnem naroku krivdo po obtožbi priznal in se je postopek nadaljeval z narokom za izrek kazenske sankcije, da je tekom tega postopka imel zagovornika po uradni dolžnosti in da tekom postopka niti tožnik niti njegov zagovornik nista zatrjevala, da tožnik ne bi bil sposoben prisostvovati na narokih in je krivdo tudi priznal. Ugotovila je tudi, da je v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 3604/2016 sodišče že postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki se je tudi opredelil do vprašanja tožnikove prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja in da je v tem postopku tožnik izjavil, da je obtožni predlog razumel ter da nima ugovora pravne narave oz. odgovora na obtožni predlog, da je v postopku aktivno sodeloval in da se zoper sodbo ni pritožil. Posledično je ugotovila, da gre za nerazumni vlogi, ker je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.