stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - obseg priposestvovane služnosti - prestavitev služnostne poti - vznemirjanje služnostne pravice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj terjatve
Tožeča stranka ni dokazala, da je dvajset let uporabljala pot v širšem obsegu, kot je to priznala tožena stranka in kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato ne more uspeti s tožbo na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z motornimi vozili v širšem obsegu.
IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031261
ZDSS-1 člen 70, 70/1.. ZIZ člen 272.
dodatek za pomoč in postrežbo - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Začasne odredbe so sredstva zavarovanja, zato z njimi praviloma ni mogoče nalagati ravnanja, ki pomeni že izpolnitev tožbenega zahtevka. Zato začasna odredba ne sme biti taka, da po svoji vsebini pomeni že samo odločitev o glavni stvari. Tudi v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči ni namen izdajanja začasnih odredb v reševanju spora in odločitev o glavni stvari, ampak v zavarovanju določenega dejanskega stanja glede zavarovančeve terjatve, da bi se na tak način odstranilo ali vsaj zmanjšalo ogrožanje bodoče izvršbe. Ker je začasna odredba sredstvo zavarovanja, ne pa sredstvo izpolnitve zahtevka, začasne odredbe že načelno ni mogoče izdati, če se vsebina predlagane začasne odredbe pokriva s tožbenim zahtevkom. Iz vsebine predlagane začasne odredbe namreč izhaja, da je predlog začasne odredbe povsem identičen s tožbenim zahtevkom.
Že v besedilu obeh garancij je izrecno navedeno, da gre za brezpogojni garanciji oz. garanciji "na prvi poziv". V nadaljevanju besedila garancij pa tudi niso podani sklici na konkretna določila pogodbe iz temeljnega posla, ki po indijskem pravu utemeljujejo obstoj pogojne garancije in hkrati relativizirajo prvotno brezpogojno zavezo garanta. Zgolj obveznost podaje pisne izjave, v kateri je bil I. dolžan navesti, da je upnik kršil pogodbeno obveznost, in navesti vidik kršitve pogodbe, ne pomeni, da se sporni garanciji opredelita kot pogojni. Že dikcija zapisa, da mora I. predložiti pisno izjavo z navedbo, da je upnik kršil pogodbene obveznosti, po presoji višjega sodišča pomeni, da garanciji od I. nista terjali dokazovanja resničnosti očitane kršitve obveznosti iz temeljnega posla. Ob upoštevanju tipa oziroma vrste garancij - garanciji za dobro izvedbo del in po določbah dodatka h garancijama z dne 28. 12. 2013 tudi garanciji za vračilo plačanega predujma (temu pritožba ne nasprotuje) - je nujni oziroma neločljivi del unovčenja takšne garancije izjava, da je nasprotna stranka kršila obveznosti iz temeljnega posla. Vendar je to le formalni element, ki dolžniku - banki kot zavezancu za izplačilo garantiranega zneska sam po sebi nedvomno ne nalaga vsebinske presoje resničnosti trditev I. - upravičenca v pisni izjavi o upnikovih kršitvah.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029310
DZ člen 157, 157/2, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stiki med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokova korist - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neopredelitev do dokaznih predlogov
Po utrjenem stališču sodne prakse se z začasno odredbo uredi položaj, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje.
Sodišče se resda ni izrecno izreklo o listinah, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Ker pa je po pridobitvi mnenja CSD lahko dovolj zanesljivo ocenilo, da iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja verjetnost, da bi bil razvoj otrok zaradi očetovih ravnanj ogrožen v taki meri, da bi to narekovalo takojšnjo prepoved stikov oziroma njihovo omejitev na minimalen čas in pod nadzorom CSD, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029224
ZNP-1 člen 42. DZ člen 161. ZST-1 člen 11, 11/6.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - predodelitev otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba sodne poravnave - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - ugovor kot nesuspenzivno pravno sredstvo - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - nasilje nad otrokom - spolna zloraba otroka - varstvo koristi otroka - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za oprostitev plačila sodne takse - redna brezplačna pravna pomoč
Ker je bilo dejansko stanje glede ogroženosti obeh otrok pri nasprotni udeleženki (nasilje, spolna zloraba) z zadostno verjetnostjo ugotovljeno že z izvedenimi dokazi, sodišču v fazi odločanja o utemeljenosti izdane začasne odredbe ni bilo treba izvesti ostalih s strani nasprotne udeleženke predlaganih dokazov. Ti bodo, vključno z morebitno postavitvijo izvedenca, izvedeni v nadaljnjem postopku.
Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot tistih, ki temu nasprotujejo.
Sklep o prekinitvi pravdnega postopka do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, in sicer o priznanju in razglasitvi izvršljivosti sklepa okrajnega sodišča v Moskvi, nima vpliva na odločanje o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki je bil v postopku zavarovanja izdan pred izdajo sklepa o prekinitvi pravdnega postopka.
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe za zavarovanje v tej pravdi vtoževane denarne terjatve. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje o verjetno izkazanem obstoju tožnikove terjatve v obrestnem delu.
Zaradi toženkinega odtujevanja nepremičnega premoženja je podana nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Prvostopenjsko sodišče lahko, ko odloča o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, upošteva le tista dejstva, ki so nastala do odločitve o ugovoru, zaradi česar kasnejših dejstev (ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva) tudi v pritožbenem postopku v nobenem primeru ni mogoče upoštevati.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Prvotoženec je razpolagal s pogodbo o odsvojitvi nepremičnine z dne 21. 7. 2016 in s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 12. 2016, tožeča stranka pa je vložila tožbo zaradi plačila obravnavane terjatve septembra 2018 in predlog za začasno odredbo aprila 2019, tako da je med razpolaganji in predlagano začasno odredbo minilo cca 2,5 leti. Tudi če je do odsvajanj prvotoženca prišlo po vložitvi prve tožbe tožeče stranke, ki jo je po njenih trditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru primarno zaradi povračila 99.460,00 EUR in plačila uporabnine 97.500,00 EUR, slednja nima zveze z obravnavano odškodninsko terjatvijo, ki jo želi tožeča stranka zavarovati.
Tožeča stranka tudi ni pojasnila razlogov zakaj je odlašala z vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.
V dejanskih okoliščinah tega primera je prvotoženec izpodbil verjetno nevarnost, da je zaradi njegovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00032061
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZDR-1 člen 113, 113/4.
izredna odpoved delodajalca - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - nastanek težko nadomestljive škode
ZDR-1 omogoča zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi sindikalnih zaupnikov zaradi odpovedi le do pravnomočne odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnik zmotno meni, da se pri izdaji začasne odredbe v postopku individualnega delovnega spora upošteva 113. člen ZDR-1, saj se varstvo sindikalnih zaupnikov po tej določbi konča s trenutkom odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je mogoče vložiti na podlagi določb ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v obrazložitvi predloga za izdajo začasne odredbe podal trditve o obstoju nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode - predvsem potrebo po zaščiti interesov delavcev, ki so nosilci lekarniške dejavnosti, ter dobre polovice zaposlenih, ki so ga izvolili v svet zavoda, saj zaradi prenehanja delovnega razmerja ne bo mogel sodelovati pri volitvah za direktorja ter varovati pravic delavcev.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da to ni pravno pomembna škoda v smislu določbe 272. člena ZIZ, saj se ne nanaša na tožnika osebno. Namen začasne odredbe je zagotoviti začasno varstvo individualne pravice, torej zavarovanje tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v sodnem sporu za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in ne morebitnih bodočih terjatev drugih delavcev pri toženi stranki. Tožnik bi moral navajati in verjetno izkazati, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno, kar jasno izhaja iz določbe 272. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da mora tožnik navesti, zakaj bo škoda, ki nastaja zaradi izgube zaposlitve, zanj težko nadomestljiva. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v zvezi s tako škodo tožnik v predlogu napisal le, da je izredna odpoved pri njem povzročila hujšo socialno stisko (prejema 50-odstotno nadomestilo plače), česar pa ni konkretiziral niti ni predlagal izvedbe nobenega dokaza v zvezi s tem. Glede na to sodišče prve stopnje pravilno ni štelo, da bi bil dokazan eden od pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ (zatrjevani nastanek nenadomestljive škode tožniku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030884
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 131. ZPP člen 108, 335.
obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožbe - dopolnitev nepopolne pritožbe - objava člankov - članek v medijih - vsebina izjave - pravica do svobode izražanja - fizična oseba - relativno javna oseba - poseg v osebnostno pravico - obstoj verjetnosti terjatve - protipraven poseg
Vse vloge tudi pritožbe morajo biti podpisane, vendar se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Sodišča so pri svojem odločanju vezana na ustavo in zakon. Vendar pri svojem odločanju upoštevajo tudi vire, ki sicer nimajo formalne pravne moči, a so strokovno prepričljivi (relevantni), kar prvenstveno velja za pravno teorijo in sodno prakso. In prav delitev fizičnih oseb, ki jo v zvezi s presojo posegov v njihove osebnostne pravice (pravico do zasebnosti), upravičeno izpostavlja sodišče prve stopnje, se je izoblikovala v pravni teoriji in praksi (temelji pa na podmeni, da imajo osebe, ki se na tak ali drugačen način v javnosti bolj izpostavljajo, tudi manjše upravičeno pričakovanje zasebnosti). „Javnost“ delovanja je v vsakem obravnavanem primeru ključna pri tehtanju pravice do svobode izražanja (pravice medijev, da poročajo) na eni in posameznikove pravice do zasebnosti na drugi strani, oziroma pri presoji, ali je prišlo do protipravnega posega (ali ne). Ker so torej določene skupine oseb (zaradi svojega delovanja) bolj podvržene interesu (nadzoru) javnosti in v tem oziru v različnem položaju, ni moč slediti niti (posplošenemu) pritožbenemu sklicevanju na 14. člen Ustave RS.
Dejstvo, da pomeni članstvo v stranki uresničevanje posameznikove (ustavne) pravice do združevanja in politične participacije, ne izključuje okoliščine, da postane takšna oseba zaradi svojega zavestnega izpostavljanja javnosti tudi predmet (javnega) interesa, kar se posledično odraža v (objektivno) manjšem pričakovanju zasebnosti.
V trenutku odločanja o predlogu za izdajo začasno odredbo ni moč na ravni potrebne verjetnosti narediti zaključka o nedovoljenem posegu v tožnikovo zasebnost (osebnostne pravice) oziroma o objavi nepreverjenih informacij ali trditev, ki bi bile podane na žaljiv način (z namenom zaničevanja).
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - otrokova največja korist - režim izvajanja stikov - nujni ukrep
Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen. Kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih izhaja, da je izdaja začasne odredbe nujna še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi, sodišče začasno odredbo izda. To pomeni, da je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Začasna ureditev in določitev stikov otrok z očetom je otrokom v korist, predlog tožeče stranke, da se stiki začasno ukinejo oziroma odložijo do postavitve izvedenca ustrezne stroke, pa ne.
V tej fazi postopka je glede na to, da se začasno ureja režim stikov, ki jih bo treba ponovno vzpostaviti, predlog centra za socialno delo še najbolj v korist otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029128
ZPP člen 408. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7. DZ člen 137, 138, 141, 151.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj nujnosti - odločanje po uradni dolžnosti - načelo oficialnosti - skrb staršev za otroke - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka - pravica do stikov otroka s starši - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - izkazana ogroženost otroka - načelo sorazmernosti - telefonski stiki z otrokom
Vsak razpad družine terja, da se stiki med staršema in otrokom uredijo. Toda nujnost ureditve stikov med otrokom in tistim od staršev, s katerim otrok po dejanskem razpadu družine ne živi več, samo po sebi ne vzpostavlja nujnosti za začasno ureditev drugih vprašanj, ki jih je razpadu družinske skupnosti treba urediti (vzgoja in varstvo ter plačevanje preživnine). Te nujnosti tudi ne vzpostavlja dejstvo, da starša težko vzpostavljata konstruktivno starševsko sodelovanje. Sodišče mora posebej paziti, da s preuranjeno sodno odločbo o varstvu in vzgoji med postopkom, v katerem si eden od staršev prizadeva za skupno izvrševanje vzgoje in varstva ali ko si oba starša (vsak s svojo sodno zahtevo) prizadevata, da bi jima sodišče otroka zaupalo v vzgojo in varstvo, z izdajo začasne odredbe ne povzroči situacije, ki bi enega od staršev predčasno postavila v ugodnejše izhodišče in mu na ta način zagotovilo boljše možnosti za uspeh v postopku.
Za presojo, ali obstaja nujnost za izdajo začasne odredbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo med postopkom, se je treba vprašati, kaj taka odločitev sploh pomeni. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, lahko samostojno odloča samo o tistih vprašanjih, ki ne vplivajo bistveno na otrokov razvoj. Gre za povsem običajne odločitve, npr., kdo bo otroka peljal v šolo/iz nje, ga bo peljal k (zobo)zdravniku, kaj in kdaj bo otrok jedel, kdaj bo vstajal in šel spat, itd., ter tisto, kar je po naravi stvari povezano s tem: da bosta ta starš in otrok praviloma imela enako stalno prebivališče ter da se bodo pošiljke za otroka vročale na naslov tistega od staršev, pri katerem je otrok. Za izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom mora biti otrok ogrožen v teh navedenih segmentih.
Ukinitev nočnih stikov z nerezidenčnim staršem za čas trajanja postopka lahko tega starša ne le onemogoči pri tem, da mu je otrok s končno odločbo zaupan v vzgoji in varstvo, temveč lahko močno okrni tudi njegovo pravico do stika z otrokom, kar otroku ni in ne more biti v korist.
Izdana začasna odredba, da se mora dolžnica z mladoletnim sinom A. A. zglasiti in namestiti v Materinskem domu Y., bi bila ustrezna le ob pripravljenosti dolžnice za sodelovanje. Ker ta ni izkazana in tudi ni bila izkazana pred sodiščem prve stopnje, otrokove koristi, glede katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ogrožena, s takšno začasno odredbo ni mogoče zavarovati. Iz tega razloga je bilo treba ugovoru dolžnice ugoditi in po uradni dolžnosti izdano začasno odredbo razveljaviti.
zavarovanje denarnih terjatev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ustavitev postopka zavarovanja - potek časa - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - vložitev ustavne pritožbe
Tožničino sklicevanje na nameravano vložitev ustavne pritožbe za ta postopek ni relevantno. Za razveljavitev začasne odredbe in prenehanje zavarovanja zadošča dejstvo, da je odrejeni čas zavarovanja tožničinega zahtevka potekel.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - objektivni in subjektivni pogoj - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - nastanek težko nadomestljive škode - hujše neugodne posledice - aktivno ravnanje dolžnika
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da so navedbe tožeče stranke o obstoju nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ostale na posplošeni ravni hipotetičnih možnosti. Tožeča stranke ne le, da ni izkazala konkretnega ravnanja tožene stranke v smeri odtujevanja ali obremenjevanja zatrjevanega skupnega premoženja pravdnih strank z namenom onemogočanja izterjave tožeči stranki, tega ni niti zatrjevala. Tudi glede obstoja potrebe odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, tožeča stranka ni navedla nobenih konkretnih ravnanj tožene stranke, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da iz njih izhaja vsaj verjetna bojazen, da tožeči stranki preti sila ali težko nadomestljiva škoda. Teoretična možnost, da bi toženec parcele prodal in njegovo zanikanje, da bi bile parcele kupljene tekom trajanja zakonske zveze (kar se zatrjuje v pritožbi), ni dovolj. Tožeča stranka mora izkazati dejansko pretečo nevarnost in potrebo, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Tudi če obstaja hipotetična možnost, da bi toženec parcele prodal, to ni dovolj. Izkazano mora biti konkretno ravnanje tožene stranke v smeri odtujevanja in obremenjevanja zatrjevanega skupnega premoženja ter onemogočanja izterjave. To pa v obravnavanem primeru ne le, da ni izkazano, niti zatrjevano ni.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - odvzem pravice do stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - mnenje otroka
Sodišče je v skladu z zrelostjo in starostjo otroka sicer dolžno upoštevati njegovo mnenje, kar pa ne pomeni, kot to zmotno menita starša, da je takšno mnenje tudi edini kriterij za končno odločitev sodišča, temveč bo šele celovit dokazni postopek lahko dal prepričljiv odgovor na vprašanje, ali bo predlog upnice za predodelitev otroka utemeljen.
ZPP člen člen 249. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe strank - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetna nevarnost - otežena uveljavitev terjatve - domneva nevarnosti - uveljavljanje terjatve v tujini - trditvena podlaga - maksimalna hipoteka - subjektivna nevarnost - konkretna nevarnost - ekonomski položaj
Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedencev ureja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, torej, ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je v dokaznem postopku zastavilo sodišče. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida oziroma mnenja. Izvedensko delo je namreč potrebno obravnavati kot celoto in izvedenčevega odgovora na pripombe pravdnih strank k mnenju ni mogoče enačiti z izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja tako zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju.
Nevarnost v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ mora biti subjektivna in konkretna. Tako ne zadošča samo objektivna možnost, da bo dolžnik (tožena stranka) razpolagal s svojim premoženjem, ampak mora biti verjetno izkazano neko konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska.
Slabši ekonomski položaj stranke odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, še ne izkazuje.
Iz zemljiškoknjižnih izpiskov za toženkine nepremičnine izhaja, da je bila maksimalna hipoteka ustanovljena že v letu 2015, kar je pred zapadlostjo vtoževane terjatve in vložitvijo zadevne tožbe ter v času, za katerega tožeča stranka niti ne zatrjuje toženkinih slabih poslovnih rezultatov. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe dne 24.7.2019, kar je več kot tri leta in pol po očitanem razpolaganju, je tako po oceni pritožbenega sodišča pretrgana vzročna zveza oziroma razumna časovna kontinuiteta, da bi se ravnanje tožene stranke, ki se je že zgodilo, štelo kot razpolaganje, zaradi katerega je verjetna nevarnost onemogočene ali precej otežene uveljavitve morebitne bodoče terjatve tožeče stranke.
določitev stikov z otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih
Namen začasne odredbe je le začasna ureditev stikov za primer, ko bi sicer otroku nastala nepopravljiva ali sorazmerno težko popravljiva škoda. O tem, kakšni stiki so najbolj primerni in ustrezni, pa bo sodišče odločilo s končno odločbo.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pravni interes za tožbo - ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register
Če tožeča stranka v dosedanjem postopku ni dokazala, da je družbenica prvotoženke (oziroma ni zatrjevala, da bi na določeni pravni podlagi imela pravico do poslovnega deleža v tej družbi) in ni aktivno legitimirana za 1. tožbeni zahtevek, to ne pomeni, da velja enako za 2. in 3. tožbeni zahtevek.
V obravnavani zadevi pa bi vsaj teoretično bilo možno ugotoviti ničnost posameznih vpisov v sodni register. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zmotnega stališča o nujni povezanosti tožbenih zahtevkov.
Za 2. in 3. tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa drugi odstavek 41. člena ZSReg omogoča, da lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno ponavlja njene trditve iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe o neveljavnosti vpisa v sodni register, podanem pravnem interesu v zadevi (da gre za bypass družbo, da se z dejanji tožencev zmanjšujejo njene koristi v lastni družbi, da ji povzročata škodo, da gre za nedopustnost, nemoralnost, nasprotje s prisilnimi predpisi) in da je bil nakup poslovnega deleža drugotoženca fiktiven.
Sodišče prve stopnje ni presojalo verjetnosti obstoja terjatve tožeče stranke za 2. in 3. tožbeni zahtevek in njen pravni interes za slednja. Preuranjeno je razveljavilo izdano začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - varščina kot pogoj za začasno odredbo - dejanska etažna lastnina - predmet prodajne pogodbe
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti izpodbijanega sklepa, ker se sodišče ni izreklo o upnikovi ponudbi za položitev varščine. Ker izdaja začasne odredbe posega v dolžnikov pravni položaj, ni sprejemljiva taka razlaga 275. člena ZIZ, ki bi omogočala položitev varščine, četudi upnik ne bi verjetno izkazal, da bi se njegov položaj z izdajo začasne odredbe kakorkoli izboljšal. Pritožnikov predlog je zato očitno neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029532
ZIZ člen 15, 239, 272. SPZ člen 247, 247/1, 248. ODZ paragraf 428, 480, 974, 1460, 1477. OZ člen 52. ZPP člen 7, 212, 285, 287, 337, 339, 339/2-8.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - služnost stanovanja - osebna služnost - užitek - pravni posel - priposestovanje služnosti - pisna oblika pogodbe - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija - materialno procesno vodstvo - izvedba dokazov - narok - (ne)vpis v zemljiško knjigo
Namen regulacijske začasne odredbe je v ureditvi spornega pravnega razmerja do pravnomočne sodne odločbe. V bistvu gre za varstvo obstoječega stanja, ne pa za zavarovanje kasnejše izvršbe. Zato je potrebno pogoje iz 272. člena ZIZ obravnavati strožje. Ker gre za varstvo obstoječega stanja pred nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode, je zato pri izdajanju takšnih začasnih odredb potreben restriktiven pristop, to pa je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Sodišče prve stopnje mora zato ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank zelo omejevalno razlagati pojem težko nadomestljive škode in morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj za nujne primere.
V postopku zavarovanja je potrebno upoštevati namen in značilnosti začasne odredbe kot časovno omejenega, začasnega sredstva zavarovanja, ki omogoča hitro vmesno odločitev v času, dokler se postopek glede posamezne terjatve ne konča s pravnomočno odločbo. Pri tem se ne prejudicira izid pravdnega postopka in cilj začasne odredbe tudi ni uresničitev zahtevka, pač pa le zagotovitev možnosti, da bo zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.
Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca (prvi odstavek 247. člena SPZ). Za osebno služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določbe o užitku (248. člen SPZ), nastane pa lahko na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe, ne more pa nastati na podlagi priposestovanja, kot je bilo to mogoče po pravilih ODZ. Ker pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja obremenjuje nepremičnino, mora biti po določbi 52. člena OZ sklenjena v pisni obliki, za sam nastanek te služnosti pa je potreben tudi vpis v zemljiško knjigo. Zaradi potrebnega vpisa v zemljiško knjigo pa mora zato pogodba vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki mora biti overjeno pri notarju. Zato zatrjevana ustno sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja ne more z njeno realizacijo konvalidirati, saj bi v tem primeru uporaba teorije o realizaciji izničila namen SPZ, po katerem se izključuje kot način pridobitve osebne služnosti stanovanja z uporabo.
Materialno procesno vodstvo je v postopku zavarovanja zelo omejeno, saj je postopek zavarovanja v skladu z določbami ZIZ pretežno pisni, narok za obravnavo pa ni obligatoren. Ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke nosi trditveno in dokazno breme in glede na dolžnost navajanja konkretnih pravno pomembnih dejstev v predlogu za izdajo začasne odredbe, zahteva po dodatnem pozivanju k obrazložitvi predloga presega zahtevo po materialno procesnem vodstvu. Upnica namreč v predlogu za izdajo začasne odredbe ni konkretizirala, katerega leta naj bi bila sklenjena ustna pogodba o ustanovitvi služnostne pravice stanovanja (niti ni navedla približnega časovnega obdobja), temveč je zgolj navedla, da je bila ta sklenjena pred leti.