PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037718
ZGD-1 člen 13, 21, 21/1, 23, 23/2, 27, 27/3, 27/4. ZIL-1 člen 42, 47, 48, 48/1, 58, 58/1. ZKme-1 člen 69. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3.
tožba za opustitev uporabe in izbris firme - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - test reverzibilnosti - uporaba firme - varstvo firme - načelo izključnosti firme - razlikovanje firme - kolektivna blagovna znamka - blagovna znamka - razlikovalni učinek znamke - besedna znamka - primernost znaka za razlikovanje - zmeda na trgu - geografsko poreklo
Podlaga za presojo, ali se firma družbe jasno razlikuje od firme drugih družb, je okoliščina, ali firma družbe kot celota oziroma posamezni sestavni deli firme (slikovno ali fonetično) lahko pri pomembnejšem delu poslovnih krogov, v katerih posluje družba, ustvari (zmotno) prepričanje, da gre za firmo druge družbe. Firma upnika in dolžnika imata res skupen del, to je besedo KRAS, vendar pa se kljub temu razlikujeta dovolj jasno, saj imata vizualno, fonetično in pomensko gledano različni dodatni sestavini firme, kar v obravnavanem primeru za spoštovanja načela izključnosti zadošča. Firma upnika je namreč samo KRAS, firma dolžnika pa je PRŠUTARNA S' KRASA, ki se z dodatno (prvo) sestavino fantazijskega dodatka, to je PRŠUTARNA S', jasno razlikuje od firme upnika.
Pri presoji razlikovanja teh firm je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika, za katerega pa je lahko merodajna bodisi posamezna sestavina bodisi celoten vtis, pri čemer pa je vselej treba obstoj verjetnosti zmede potrošnika presojati celovito, saj je le-ta firmo kot znak razlikovanja (podobno kot znamko) zaznava kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih delov.
Tudi pri znamki z ugledom se presoja enakost ali podobnost znaka z znamko, pri čemer pa ni pomembno ali gre za istovrstnost blaga ali storitev.
V povezavi z geografskim izvorom Kraškega pršuta je treba upoštevati tudi, da upnik dolžniku ne more prepovedati, da v gospodarskem prometu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporablja svoj geografski izvor. Zaradi opisanih pomembnih razlikovalnih učinkov in popularnostjo kraškega pršuta v Republiki Sloveniji, je povprečni potrošnik tisti, ki zelo loči posamezne pršute med seboj.
Če v vmesnem času do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku, dolžnik ne bi smel uporabljati firme PRŠUTARNA S' KRASA, bi nedvomno nastala dolžniku hujša škoda kot bi brez izdaje začasne odredbe nastala upniku. Poseg v pravice dolžnika je treba namreč, kot je bilo pojasnjeno v omenjeni ustavni odločbi, presojati restriktivno.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038416
ZIZ člen 270, 272. URS člen 56. DZ člen 7, 159, 161, 162, 162/1-4.
posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - največja korist otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode - nastanek nepopravljive škode - nastanek težko popravljive škode - sprememba pravnomočne začasne odredbe - vzgoja in varstvo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti
Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana začasna odredba oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Iz listin spisa dejansko izhaja, da je odpadlo kar nekaj stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo, vendar kljub temu stiki še niso tako okrnjeni, da bi jo bilo potrebno začasno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.
Sodišče prve stopnje je vsebino bančne garancije o najvišjem znesku, do katerega banka garant jamči, razlagalo drugače od upnika, kar ta s pritožbo izpodbija in vztraja pri razlagi garancije, ki jo je sodišču ponudil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Čim pa je treba razlagati, koliko znaša najvišji znesek, do katerega jamči upravičenki iz garancije garant in za katere obveznosti dolžnika, sodišče ne more potrditi zatrjevane zlorabe pravic iz neodvisne bančne garancije.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - stiki otrok s starši - izvajanje stikov - kvalitetno izvajanje stikov - največja korist otroka - aktivno ravnanje - dolžnosti staršev
Ravnanje v korist otroka vključuje tudi dolžnost drugega starša, da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka. Tako ravnanje mu ne nalaga le, da mora opustiti vplivanje na otroka (zavedno ali nezavedno), ki povzroča njegov odpor do stikov, dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora pri otroku odpraviti morebitni psihični odpor do stikov in vzpostaviti ustrezen pozitivni odnos do stikov. Predvsem pa ne sme med stiki, ki potekajo, posegati v skupni odnos starša, ki stike izvaja in otroka.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - sposobnost za razsojanje - bolezen - preuranjena odločitev - aleatornost pogodbe - neupoštevanje navedb in dokazov - bolezen preživljanca ob sklenitvi pogodbe - objektivna nevarnost
Upnik mora pri obeh vrstah začasnih odredb (denarne in nedenarne terjatve) najprej dokazati verjetnost terjatve. Verjetnost je podana, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Zato mora biti v prvi fazi postopka proces odločanja fleksibilen. V tej fazi postopka sodišče še ne odloča o glavni stvari, niti ne sme prejudicirati končne odločbe, zato se pogosto ocenjuje le, ali niso tožbene navedbe na prvi pogled take narave, da bi iz njih izhajala popolna neutemeljenost.
V skladu z 272. členom ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če tožnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji. Za izdajo sodne odločbe zadostuje standard verjetnosti in v tej luči je treba izvesti določene dokazne predloge ter jih oceniti, na kar smiselno opozarja tudi pritožba. Prvostopenjsko sodišče se je osredotočilo le na sporno pogodbo o preužitku. Ta pa sama po sebi ne ponudi dovolj podatkov, ki bi služili kot podlaga odločitvi o ugoditvi ali zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati očetove nesposobnosti za razsojanje.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni uspel z verjetnostjo izkazati, da je sporna pogodba o preužitku nična zaradi odsotnosti elementa aleatornosti, je preuranjen.
Pri odločanju o obstoju preostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe mora prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožnik dolžan izkazati objektivno nevarnost. Nevarnost utemeljuje resna bojazen, da se bo sedanje stanje spremenilo. Ni treba, da bi se sprememba sedanjega stanja že začela, temveč mora groziti nevarnost v prihodnosti.
spor o pristojnosti - izdaja predhodne odredbe - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Za odločanje v tej zadevi, kot sicer v postopkih zavarovanja s predhodno odredbo, je stvarno in krajevno pristojno izvršilno okrajno sodišče. Tako kot je veljalo pred novelo ZIZ-I.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - onemogočena redna raba stvari - nastanek težko nadomestljive škode - uporaba nepremičnine - dostop do objekta
Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbi, da bi trditev, da (sploh) ne more dostopati do svojih nepremičnin, če bi jo verjetno izkazala, zadoščala za izdajo predlagane začasne odredbe. Onemogočen dostop do lastnega doma brez dvoma pomeni nastanek težko nadomestljive škode, to je obstoj pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Vendar glede na obrazloženo pritožba ni izpodbila dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnici kljub zatrjevanemu motilnemu dejanju toženca omogočen dostop do doma celo z vsemi motornimi vozili po parc. št. 198/28.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - odstranitev premičnih stvari - motenje posesti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista izkazala z verjetnostjo potrebnega pogoja, to je nastanka težko nadomestljive škode.
Pravno odločilna pa je ugotovitev, da sta tožnika sama zatrjevala, da imata po nepremičnini parc. št. 198/30 do svojih nepremičnin omogočen dostop peš, torej je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne držijo njune trditve, da jima je toženec popolnoma preprečil, oziroma jima onemogočil dostop do njunih nepremičnin.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 7/2, 8, 37, 472. ZIZ člen 270. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - huda malomarnost - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - vodenje poslov družbe - upravičenje za zastopanje - preusmeritev poslovanja na drugo osebo - prenos dejavnosti na by pass podjetje - presoja premoženjskopravnih razmerij v zunajzakonski skupnosti - presoja subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve - konkretna utemeljitev nevarnosti
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni v stališču, da gre pri institutu spregleda pravne osebnosti za izjemo od temeljnega načela, po katerem družbeniki kapitalskih družb ne odgovarjajo za obveznosti družbe in predstavlja pravno podlago za uveljavitev odgovornosti družbenikov za družbene obveznosti. Splošna predpostavka za uveljavitev takšne odgovornosti je zloraba pravne osebe, saj je zloraba temelj in bistveni razlog za spregled v vseh primerih. Gre za ravnanja, s katerimi družbeniki dosegajo svoje interese in koristi ter morajo izpolnjevati objektivne in subjektivne elemente, predpisane v zakonu. Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki ga je treba v vsakem posamičnem primeru napolniti z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. Za izpolnitev standarda zlorabe pa se ne zahteva (obarvani) naklep drugemu škodovati, marveč zadošča že nižja stopnja krivde (vsaj huda malomarnost).
Glede na navedeno je potrebno pri vsakem družbeniku posebej in individualno presojati subjektivne sestavine spregleda, saj gre za njegovo subjektivno odgovornost, in sicer namen, vedenje ali dolžnost vedenja ter hkrati upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na odgovornost zlasti stopnjo vključenosti družbenika v gospodarjenje družbe, vpliv družbenika na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, koliko je bil družbenik seznanjen z gospodarjenjem družbe, kakšen je bil sploh interes družbenika za sodelovanje v družbi (zgolj udeležba zaradi dobička, aktivna udeležba pri upravljanju ali poslovodstvu) ter ali je družbenik pridobil koristi iz družbe na nenavaden način.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - varstvo in vzgoja - skupno varstvo in vzgoja otroka - sprememba odločitve o vzgoji in varstvu - onemogočanje stikov z otrokom - otrokova korist - ogroženost otroka
Začasne odredbe v družinskopravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, ki lahko intenzivno in trajno prizadene otrokovo korist. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da se začasna odredba izda, kadar je verjetno izkazano, da je otrok v taki meri ogrožen (161. člen DZ), da ni mogoče počakati do končne odločitve o zadevi.
zavarovanje nedenarne terjatve - umik predloga za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Dolžnik je s tem, ko je skušal unovčiti menici v vrednosti, ki je za več kot dvakrat presegala zavarovani dolg, vsekakor dal povod za začetek postopka zavarovanja. Sodna intervencija (na prepoved unovčitve menic preko dejanskega dolga oziroma na vračilo menic, potem ko je bil dolg v celoti poplačan) je bila potrebna, da bi se dolžniku preprečilo, da bi še kdaj zlorabil menice upnikov.
Po določbi 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatnost škode.
Tudi sicer zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po njenem prenehanju praviloma ni mogoče, razen v primerih, ki jih urejata 113. člen ZDR-1 ter drugi odstavek 215. člena ZDR-1. Tako zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni mogoče na podlagi določb ZIZ mimo pogojev iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - odstranitev premičnih stvari - opustitev rabe - evakuacijske poti - trditvena podlaga - nevarnost težko nadomestljive škode - verjetnost nastanka težko popravljive škode - neugodne posledice izdaje začasne odredbe
Sodišču ni bilo treba opraviti presoje, ali bi bilo mogoče odpraviti posledice izdane začasne odredbe kasneje, če bi bil tožbeni zahtevek zavrnjen, glede na to, da pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetni nastanek težko nadomestljive škode, s strani tožnika ni bil izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00037573
ZFPPIPP člen 42, 43, 44, 442, 442/1, 442/1-1, 442/1-2. ZIZ člen 270.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost poslovodje - izbris pravne osebe iz registra - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
442. člen ZFPPIPP nudi dodatne možnosti za uveljavljanje terjatev upnikov in delavcev, ki so jih imeli zoper izbrisano pravno osebo zoper poslovodstvo in člane nadzora, če se po izbrisu pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije izkaže, da je pravna oseba ob prenehanju imela obveznosti, kar pomeni, da bi morala že pred izbrisom opraviti finančno prestrukturiranje ali predlagati začetek stečajnega postopka.
Možnost uveljavljanja odškodninske terjatve zoper poslovodstvo po 442. členu ZFPPIPP ne izključuje drugih odškodninskih terjatev zoper poslovodstvo, tudi ne terjatve na povračilo škode, ki jo je družbi (in ne neposredno njenim upnikom) povzročil poslovodja in je pripadala družbi, po njenem izbrisu pa premoženju izbrisane pravne osebe.
Odškodninska terjatev, ki jo želi s predlagano začasno odredbo zavarovati upnik, ni identična odškodninski terjatvi, katere izterjavo omogoča 442. člen ZFPPIPP, saj gre za različna škodljiva protipravna ravnanja in pravno varstvo različnih oškodovancev.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o posredovanju - izplačilo nagrade - razlaga pogodbe - variabilni del cene - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - dovoljenje Banke Slovenije
Ob tehtanju, ali je bilo s terminom „prevzem kontrolnega deleža delnic banke“ iz prvega odstavka 2. člena Pogodbe o posredovanju mišljeno zgolj imetništvo delnic v obsegu kontrolnega deleža, ali pa ta termin implicira tudi pridobitev dovoljenja Banke Slovenije, se kot bolj verjetna (vsaj v tej fazi postopka) kaže zadnja razlaga. Njej v prid govori dejstvo, da je družba S. d. o. o. (od katere je tožeča stranka odkupila terjatev) obveznost pridobitve dovoljenja Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža, kot tudi, da je pri Banki Slovenije potem dejansko začela pridobivati to dovoljenje (če bi za izplačilo nagrade zadoščal že določen obseg delnic, potem ni logično, zakaj bi se družba S. d. o. o. s tem ukvarjala oziroma bi dovoljenje Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža). Poleg tega je verjetneje, da je bil cilj Pogodbe o posredovanju pridobitev zakonitega kontrolnega deleža. Takšen pa je lahko kontrolni delež le, če je bilo zanj pridobljeno dovoljenje Banke Slovenije.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - prepoved razpolaganja s premoženjem - pogoji za začasno odredbo - zavarovanje upnikove terjatve - verjetno izkazana terjatev - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - škoda zaradi začasne odredbe - plačilo najemnine - pobot - varščina
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe, niti ni mogoče zaključiti, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja z opremo gostinskega lokala ne bo nastala nikakršna škoda.
Pritožba uveljavlja, da je pri odločanju glede začasne odredbe znižan dokazni standard odločanja na stopnjo verjetnosti. Navedeno velja, pri čemer pa je tožnik predlagal ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere bistveni namen je začasna ureditev spornega pravnega razmerja do pravnomočnosti sodne odločbe. Pri izdaji takšnih začasnih odredb pa je potreben restriktiven pristop, pri čemer pa iz predložene listinske dokumentacije ne izhaja, da bi bila dosedaj izkazana verjetnost terjatve, saj je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu je očitala hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker si je tožnik protipravno prisvojil sredstva delodajalca, pri čemer obstaja utemeljen sum, da je tožnik naklepno storil kaznivi dejanji tatvine in odvzema motornega vozila. Tožnik je bil vabljen na zagovor in je zagovor tudi podal. Dejstvo, da je sindikat v postopku izredne odpovedi podal negativno mnenje, ne more biti odločilno za odločanje, kot to uveljavlja tožnik, saj delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi ob negativnem mnenju sindikata na podlagi 4. odstavka 86. člena ZDR-1. Tako je sodišče tudi pravilno navedlo, da bo o zakonitosti same izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločeno po rednem kontradiktornem postopku, v tej fazi postopka pa razlogi za ugoditev regulacijski začasni odredbi s stopnjo verjetnosti, niso podani.
zavrženje pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - pričetek teka roka za pritožbo - tek rokov - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasna odredba
Izpodbijani sklep je bil pritožniku vročen 22. 5. 2020, pritožba pa je bila vložena 8. 6. 2020, torej po izteku osemdnevnega roka za njeno vložitev. Na tek roka ni vplival ZZUSUDJZ.
Dolžnik si je ob izdaji bančnih garancij v korist I. izpogajal zavarovanje svoje obveznosti do I. s kontragarancijama banke A. in banke B. Dokler svojega poplačila ni dobil, se svojemu zavarovanju - pravici - nikakor ni dolžan odpovedati, še najmanj v posledici dejstva, da do dejanskega poplačila še ni prišlo oziroma da je postopek do poplačila v Indiji povezan s številnimi aktivnimi ravnanji, bistvenim sodelovanjem upnika in dvomi glede dejanskega poplačila zaradi likvidacijskega postopka nad I.