CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043966
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-1, 20, 20-2, 27, 27/2. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada in stroški odvetnika za postopek - zastopanje več strank - potrebni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek sodne takse - predlog za izdajo začasne odredbe - stroški postopka zavarovanja
Ker je za izdajo začasne odredbe potreben kumulativen obstoj obeh predpostavk, ne drži navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da že verjeten obstoj vtoževane terjatve izkazuje utemeljenost predlagane začasne odredbe, in posledično potrebnost stroškov, povezanih s predlogom. Odločanje po načelu uspeha in kriteriju potrebnosti stroškov (155. člen ZPP) narekuje presojo, da stroški tožeče stranke, povezani z neutemeljeno sproženim postopkom zavarovanja, za pravdo niso bili potrebni, zato ne smejo biti zajeti v stroškovno odmero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00043053
OZ člen 512, 512/1.. ZIZ člen 165, 165/4, 182, 272.. ZGD-1 člen 481, 481/3, 481/4, 481/5, 481/6.. ZPP člen 43, 45, 108, 180, 180/2, 155.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prodaja poslovnega deleža enemu družbeniku - kršitev predkupne pravice - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - potrebnost stroškov odgovora na ugovor
Iz dikcije četrtega odstavka 481. člena ZGD-1 izhaja, da imajo družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo predkupno upravičenje samo v razmerju do drugih oseb, ki niso družbeniki, če z družbeno pogodbo ni drugače določeno. Da z Družbeno pogodbo, ki je del materialnega prava, ni drugače določeno, izhaja iz njenega 18. člena. Ker predkupna pravica pri prenosih znotraj družbe ne velja, preostali družbeniki (med njimi tudi upnica) ne morejo uveljavljati predkupnega upravičenja, če eden od družbenikov proda delež drugemu družbeniku v družbi. To pa pomeni, da upnica v obravnavani zadevi (ko je šlo za prenose med družbeniki) ne more uspeti s sklicevanjem na kršitev njene predkupne pravice iz 481. člena ZGD-1 (po četrtem odstavku citiranega člena imajo družbeniki prednost le pri prodaji drugim osebam) in 18. člena Družbene pogodbe. Da se dolžno obvestilo iz petega odstavka 481. člena ZGD-1 nanaša na četrti odstavek citiranega člena, pa izhaja tako iz stališč sodne prakse (odločbi VSL I Cpg 385/2001 z dne 28. 3. 2001 in VSK 124/2000 z dne 28. 9. 2000), kot tudi stališč pravnih teoretikov (B. Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, stran 105). Niso pa družbeniki družbe P. d.o.o. v Družbeno pogodbo izrecno vnesli dolžnosti obvestila o nameravani prodaji tudi za primer prodaje poslovnih deležev znotraj družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00045811
ZIZ člen 11, 11/1, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZDLov-1 člen 4, 21. ZPP člen 7, 7/1, 212.
regulacijska začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - disciplinski postopek - disciplinski ukrep lovske družine - prepoved lova - pravica do lova - lovske trofeje - izpodbijanje odločbe disciplinske komisije lovske družine - presoja zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - restriktiven pristop - načelo hitrosti postopka
Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda.
S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval zadržanje učinkovanja začasnega ukrepa starešine (prepoved lova na vso divjad) do pravnomočnega zaključka disciplinskega postopka. Namen predlagane začasne odredbe je nedvomno začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, na način, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo ukrepa prepovedi izvajanja lova. Upnik je s svojimi navedbami ponudil zadostno trditveno podlago glede pogoja obstoja terjatve oziroma protipravnosti dolžnikovega ravnanja v postopku izrekanja začasnega ukrepa prepovedi lova ter posledičnega posega v pravice upnika, s čimer je s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj terjatve kot prvega od pogojev za izdajo začasne odredbe.
Škode, ki jo uveljavlja upnik (prikrajšanost za lov in trofeje, poseg v način življenja,...), ob restriktivni razlagi tega pojma in ob obveznosti tehtanja položajev strank ni mogoče okvalificirati kot škodo, ki bi bila težko nadomestljiva v tem smislu, da bi bilo upravičeno enostransko (ex parte), že pred izvedbo kontradiktornega postopka poseči v pravice in interese dolžnika, ki zoper upnika vodi disciplinski postopek. Dolžnik je lovska organizacija, opravlja in je registriran za dejavnost lovstva in ki z namenom trajnostnega gospodarjenja z divjadjo upravlja z loviščem v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo lovstvo in varstvo narave, kar narekuje še večjo previdnost in strogost pri presoji zatrjevane škode upnika.
Začasni ukrep prepovedi lova po upnikovih lastnih navedbah velja le za domače lovišče, torej lov še vedno lahko izvaja na drugih loviščih in tako ni prikrajšan ne za način življenja ne za trofeje. Res je sicer, da je lov na drugih loviščih povezan z določenimi stroški, kar pa predstavlja le gmotno škodo, ki je predlagana začasna odredba ne varuje.
Pravno upoštevna škoda, ki jo je mogoče varovati v okviru regulacijske začasne odredbe, je le tista, ki nastane v upnikovi sferi, ne pa komu drugemu.
Kriterij, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, po stališčih novejše sodne prakse pri izdaji ureditvene začasne odredbe ne pride v poštev in je odločilno le vprašanje, ali upniku grozi težko nadomestljiva škoda.
začasna odredba o preživljanju otrok - ogroženost otroka - dokazno breme - preživninsko breme - namen začasne odredbe - zagotovitev preživljanja - preživninska obveznost
Pri izdaji začasne odredbe ne gre za vprašanje korektne porazdelitve preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca. Prav tako ni njen namen zagotovitev ustreznega življenjskega standarda otrokoma enakega tistemu, kakršnega sta imela pred razpadom življenjske skupnosti njunih staršev. Gre za zagotovitev takšnega njunega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o njuni ogroženosti.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o finančnem leasingu - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - razpolaganje s premoženjem
Stališče, da mora pri denarni terjatvi nevarnost izhajati iz zavestnega dolžnikovega ravnanja, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izvršbo, je pravno zmotno. Okoliščina, ki pretehta v korist izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti, je predvsem razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, ki presega običajno razpolaganje v okviru redne dejavnosti.
Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.
Sodišče je napačno ugotovilo, da ni izkazan nadaljnji pogoj za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 270. člena ZIZ - verjetnost nevarnosti, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Prav tako je sodišče napačno štelo, da ni podan pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, da tožena stranka (upnik) ni dolžna dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi tožena stranka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi začasne odredbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - motenje posesti - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - tehtanje interesov strank - neznatna škoda za dolžnika - pogoj reverzibilnosti - restriktivna razlaga izjem - konkretizacija trditev - splošno znana dejstva - onemogočitev dostopa do nepremičnine - poslovna izguba - neizvedba dokazov - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - ponovno odločanje - neupoštevanje napotkov sodišča - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Predlagatelj regulacijske začasne odredbe mora zatrjevati nevarnost težko nadomestljive škode in za to navesti relevantna dejstva, trditev pa ni treba specificirati tako, kot bi šlo za ugotavljanje višine že nastale škode.
Kot izhaja iz dopisa URI Soča z 22. 10. 2020 veljajo glede na trenutno epidemiološko situacijo za B. A. enaki ukrepi za preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kot za zdrave vrstnike. Navodila glede tega izhajajo iz navodil Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Na podlagi navedenega je lahko prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da B. A. zdravstveno stanje ne preprečuje stikov z očetom ob upoštevanju navodil za preprečevanje okužbe s Covidom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043308
DZ člen 141, 141/7. ZPP člen 247, 247/5, 303, 304.
začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine - zavrnitev izdaje začasne odredbe - predlog za izločitev izvedenca - stiki otroka s staršem - režim izvajanja stikov - denarna kazen - ukrepi za varstvo koristi otroka - izločitev izvedenca
Že izdano odločitev o stikih otroka z očetom bi bilo mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana oziroma, če bi odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Tožnica v predlogu za novo oziroma ponovno spremembo začasne odredbe novih ali spremenjenih okoliščin ne navaja.
začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - sprememba oblike premoženja
Zgolj obstoj izvršilnega postopka sam po sebi ne zadošča za sklepanje, da obstaja nevarnost da bo uveljavitev tožničine terjatve kasneje onemogočena oziroma precej otežena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00042734
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 41, 41/1. ZZK-1 člen 243.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - zavarovanje nedenarne terjatve - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - pogoji za veljavnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - poslovna sposobnost - ničnost pogodbe - ničnost pooblastila - izbrisna tožba - demenca - dokazni standard verjetnosti
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije: spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Psihično stanje pokojne A. A. se je od leta 2016 do začetka leta 2020 slabšalo (splošno znano je, da se dementnim bolnikom stanje ne izboljšuje, ampak slabša), zaradi česar ob podpisu pooblastila in sklenitvi prodajne pogodbe ni bila več poslovno sposobna.
Sklep o začasni odredbi je bil izdan za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ. Pogojev po 270. členu ZIZ za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve sodišče ni presojalo, saj je bil tudi predlog za izdajo začasne terjatve podan le glede nedenarne terjatve, tj. primarnega zahtevka. Ker je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno odločeno, je skladno s s tretjim odstavkom 278. člena ZIZ v zvezi s tretjo točko prvega odstavka 264. člena ZIZ podan razlog za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00043299
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 7/2-m, 16. URS člen 22, 33. ZIZ člen 11, 15, 57, 58, 58/1, 58/3, 239, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/1-1, 272/1-2, 272/3, 273. ZFPPIPP člen 269, 391. ZMZPP člen 12. ZPP člen 325, 332, 360, 366.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - postopek insolventnosti - spor z mednarodnim elementom - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - domneva resničnosti ugovornih navedb - pravilna uporaba materialnega prava - jezikovna razlaga - kontradiktornost postopka - stroški ugovornega postopka - pravica do izjave
Posledično je pritožbeno nesporno tudi, da materialnopravno podlago za odločanje v predmetnem postopku zavarovanja z začasno odredbo predstavlja Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in sveta z dne 10. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (v nadaljevanju: Uredba).
Ni potrebe, da se odločanje sodišča o istem spornem razmerju cepi na dva dela, to je na odločanje po uradni dolžnosti in na odločanje v sklopu obravnave strankinega predloga.
Namen začasne odredbe ne more biti tako daljnosežno urejanje stikov, kot je to storilo prvo sodišče. Stiki med otrokoma in očetom so že dalj časa prekinjeni, zato jih je treba postopoma obnoviti.
Glede na ugotovljene okoliščine je pritožbeno sodišče ocenilo, da je smotrno v začasni odredbi določiti tudi denarno kazen kot sredstvo zavarovanja za primer, če stranki ne bosta ravnali v skladu z začasno odredbo (103. člen ZNP-1 in prvi odstavek 238.f člena v zvezi z 226. členom ZIZ).
regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - premoženjsko prikrajšanje - pogoj reverzibilnosti - prepoved parkiranja
Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje njihovo omejitev na izjemne primere, da to ne bi postalo sredstvo, ki bi nadomestilo sodno varstvo v pravdnem postopku. Stranka lahko s takšno začasno odredbo uspe le, kadar je takšno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena.
Po večinski sodni praksi ureditvene začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar je ob verjetnosti terjatve izpolnjen le pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Zgolj izjemoma bi bila takšna izdaja dopustna ob izpolnjenem pogoju reverzibilnosti, kadar z njo dolžniku ne bi nastale neugodne posledice.
začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov - obseg in način izvajanja stikov - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasno omejevanje stikov - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - namestitev otroka v rejniško družino - otrok, oddan v rejništvo
Začasna odredba je izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno, torej če ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
Predlagatelja nista izkazala, da bi bil sin zato, ker ima sedaj manj stikov z njima, kot menita, da je bolje in kot predlagata, ogrožen. Stike s sinom imata in to je do konca postopka, ko bo sodišče izvedlo vse potrebne dokaze in dokončno odločilo v tej družinski zadevi, edino pomembno. Sprememba, ki jo roditelja predlagata glede načina oziroma obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oziroma usodna, da bi bila korist otroka brez nje, torej brez točno takšne takojšnje spremembe, v čemerkoli ogrožena.
Sodišče izda na predlog upnika regulacijsko začasno odredbo, če upnik dokaže obstoj verjetnosti terjatve, v nasprotnem primeru pa predlog zavrne in razveljavi že opravljena izvršilna dejanja.
DZ člen 141, 141/2, 157, 157/2, 161. ZPP člen 163, 163/6.
pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - nujnost izdaje začasne odredbe - onemogočanje stikov - izvajanje stikov - omejitev stikov - sprememba izvajanja stikov - stiki med otrokom in staršema - stiki med očetom in otrokom - starševska skrb - varstvo koristi otroka - otrok s posebnimi potrebami - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo
Začasna odredba ne more biti sredstvo, s katerim bi si eden izmed staršev zagotovil boljši položaj med postopkom.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da bo s končno odločbo odločilo o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je pravilno. Sodišče prve stopnje bi sicer lahko v izreku sklepa zapisalo, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo, vendar ker ni ravnalo na ta način, s tem ni kršilo pravila (ne)pravdnega postopka. Teza pritožbe, da je sodišče prve stopnje s tako odločitvijo zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka v zvezi z začasno odredbo, ni pravilna. To velja le, ko višje ali Vrhovno sodišče zavrne pritožbo ali revizijo in je odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka zajeta že v odločitvi o glavni stvari.