predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - prepoved razpolaganja s premoženjem - pogoji za začasno odredbo - zavarovanje upnikove terjatve - verjetno izkazana terjatev - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - škoda zaradi začasne odredbe - plačilo najemnine - pobot - varščina
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog, ki bi utemeljeval zavarovanje denarne terjatve z izdajo začasne odredbe, niti ni mogoče zaključiti, da dolžniku zaradi prepovedi razpolaganja z opremo gostinskega lokala ne bo nastala nikakršna škoda.
Pritožba uveljavlja, da je pri odločanju glede začasne odredbe znižan dokazni standard odločanja na stopnjo verjetnosti. Navedeno velja, pri čemer pa je tožnik predlagal ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere bistveni namen je začasna ureditev spornega pravnega razmerja do pravnomočnosti sodne odločbe. Pri izdaji takšnih začasnih odredb pa je potreben restriktiven pristop, pri čemer pa iz predložene listinske dokumentacije ne izhaja, da bi bila dosedaj izkazana verjetnost terjatve, saj je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu je očitala hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker si je tožnik protipravno prisvojil sredstva delodajalca, pri čemer obstaja utemeljen sum, da je tožnik naklepno storil kaznivi dejanji tatvine in odvzema motornega vozila. Tožnik je bil vabljen na zagovor in je zagovor tudi podal. Dejstvo, da je sindikat v postopku izredne odpovedi podal negativno mnenje, ne more biti odločilno za odločanje, kot to uveljavlja tožnik, saj delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi ob negativnem mnenju sindikata na podlagi 4. odstavka 86. člena ZDR-1. Tako je sodišče tudi pravilno navedlo, da bo o zakonitosti same izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločeno po rednem kontradiktornem postopku, v tej fazi postopka pa razlogi za ugoditev regulacijski začasni odredbi s stopnjo verjetnosti, niso podani.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o posredovanju - izplačilo nagrade - razlaga pogodbe - variabilni del cene - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - dovoljenje Banke Slovenije
Ob tehtanju, ali je bilo s terminom „prevzem kontrolnega deleža delnic banke“ iz prvega odstavka 2. člena Pogodbe o posredovanju mišljeno zgolj imetništvo delnic v obsegu kontrolnega deleža, ali pa ta termin implicira tudi pridobitev dovoljenja Banke Slovenije, se kot bolj verjetna (vsaj v tej fazi postopka) kaže zadnja razlaga. Njej v prid govori dejstvo, da je družba S. d. o. o. (od katere je tožeča stranka odkupila terjatev) obveznost pridobitve dovoljenja Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža, kot tudi, da je pri Banki Slovenije potem dejansko začela pridobivati to dovoljenje (če bi za izplačilo nagrade zadoščal že določen obseg delnic, potem ni logično, zakaj bi se družba S. d. o. o. s tem ukvarjala oziroma bi dovoljenje Banke Slovenije vključila v svojo strategijo nakupa kontrolnega deleža). Poleg tega je verjetneje, da je bil cilj Pogodbe o posredovanju pridobitev zakonitega kontrolnega deleža. Takšen pa je lahko kontrolni delež le, če je bilo zanj pridobljeno dovoljenje Banke Slovenije.
zavrženje pritožbe - prekluzivni pritožbeni rok - pričetek teka roka za pritožbo - tek rokov - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - začasna odredba
Izpodbijani sklep je bil pritožniku vročen 22. 5. 2020, pritožba pa je bila vložena 8. 6. 2020, torej po izteku osemdnevnega roka za njeno vložitev. Na tek roka ni vplival ZZUSUDJZ.
Dolžnik si je ob izdaji bančnih garancij v korist I. izpogajal zavarovanje svoje obveznosti do I. s kontragarancijama banke A. in banke B. Dokler svojega poplačila ni dobil, se svojemu zavarovanju - pravici - nikakor ni dolžan odpovedati, še najmanj v posledici dejstva, da do dejanskega poplačila še ni prišlo oziroma da je postopek do poplačila v Indiji povezan s številnimi aktivnimi ravnanji, bistvenim sodelovanjem upnika in dvomi glede dejanskega poplačila zaradi likvidacijskega postopka nad I.
predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - fizično nasilje - odvzem pravice do stikov z otrokom - prepoved stikov z otrokom - prepoved približevanja - dokazni standard mejne verjetnosti - otrokova korist
V skladu z uveljavljeno sodno prakso je treba pri izdaji začasne odredbe o sporih iz razmerij med starši in otroki upoštevati izključno otrokovo korist. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da sodišče v tem postopku odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti.
URS člen 35, 56. ZPP člen 243. DZ člen 141, 161, 162, 170, 170/3.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki staršev z otrokom - pravica do stikov - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - omejitev stikov - največja otrokova korist - epidemija - COVID-19 - ogroženost otroka - preprečevanje stikov - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - pravica do zasebnosti - družinska sistemska psihoterapija
Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
Izredne razmere in potencialna možnost okužbe same po sebi niso razlog za poseg v že izdano odločbo in razlog za dodatno omejitev že tako okrnjenih stikov dečka z očetom. Življenje s korona virusom postaja realnost in rešitev ni v omejitvi stikov, temveč v prevzemu odgovornosti za izvajanje zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe.
Kot izhaja iz splošnih smernic za opravljanje izvedeniškega dela na področju psihologije, psihologi ocenjujejo primernost staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb z vidika največje koristi otroka, medtem ko psihiatri v družinskem izvedenstvu ocenjujejo, ali imajo starši klinično pomembne duševne in vedenjske motnje in kako lahko te motnje vplivajo na starševski stil ter ali so te motnje dostopne zdravljenju.
Pred ali med pravdo s strani stranke predloženo strokovno mnenje ni dokaz niti listina, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca, temveč jih lahko sodišče upošteva le kot del strankine trditvene podlage pri obravnavanju pripomb na izvedeniško mnenje. Nobena stranka ne more zahtevati zaslišanja takega izvedenca, ki procesno gledano pravzaprav ni izvedenec, pač pa pomočnik stranke, ki ji pomaga utemeljevati trditve o zatrjevanih dejstvih.
Prvi pogoj za izdajo ureditvene začasne odredbe je verjetnost obstoja terjatve tožnika. Verjetnost je tista stopnja materialne resnice, ko so razlogi, ki govore v prid določenega dejstva, močnejši od tistih, ki govore proti njegovemu obstoju.
motenjski spor - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji - nastanek težko nadomestljive škode - trditveno breme
V konkretnem primeru so popolnoma izostale trditve tožnika glede izpolnjenosti pogoja reverzibilnosti, po katerem mora biti učinek začasne odredbe odpravljiv, kar pomeni, da mora upnik izkazati tudi možnost vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožnik trditev v tej smeri ni zmogel niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi. V predlogu, s katerim je zahteval prepustitev posesti, je podajal le navedbe o izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ in vzpostavitve prejšnjega stanja ni niti omenil. V pritožbi sicer omenja možnost vzpostavitve prejšnjega stanja, a gre za povsem pavšalno dikcijo, ki je zopet podkrepljena le s trditvami v smeri izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (da toženka stanovanje oddaja v najem zaradi pridobivanja dodatnega dohodka; da ne bo utrpela nobene škode, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, saj ji bo tožnik za čas postopka dolžan plačati najemnino) in z zmotnim stališčem, da predstavlja za toženko vzpostavitev prejšnjega stanja plačilo najemnine s strani tožnika.
OZ člen 3, 418, 428, 432. SPZ člen 128, 148. ZIZ člen 270.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prenos terjatve - zavezanec za plačilo terjatve - vsebina pogodbe - prevzem terjatve - terjatev zavarovana z zastavno pravico - osebni dolžnik - zastavni dolžnik - zastavna pravica - vsebina pogodbenega razmerja - prevzemnik dolga - pristop k dolgu
Iz pogodbe o poplačilu ne izhaja dogovor, da bo dolg iz posojilne pogodbe (namesto posojilojemalke) tožnici poplačala toženka. Iz pogodbe o poplačilu je razvidno le, da ima tožnica na nepremičnini, ki je v lasti toženke, vknjiženo hipoteko za zavarovanje terjatve, ki je po opisu enaka tisti iz posojilne pogodbe. V pogodbi o poplačilu res ni izrecnega določila, da toženka tožnici jamči le do višine prejetih kupnin iz naslova prodaje nepremičnine, niti določila, da je toženka prosta obveznosti vračila posojila, ko se nepremičnina proda. Vendar pa oboje logično izhaja iz dejstva, da je v pogodbi o poplačilu ugotovljen le obstoj tožničine hipoteke na toženkini nepremičnini, ne pa tudi prevzem zavarovane obveznosti s strani toženke. Več kot to, da je bila toženka v času sklenitve pogodbe o poplačilu aktualna lastnica nepremičnine, ki je bila obremenjena s hipoteko v korist tožnice, ter s tem tožničina zastavna (realna) dolžnica, iz pogodbe o poplačilu ne izhaja. Sámo dejstvo, da je bila toženka tedaj tožničina zastavna (realna) dolžnica, še ne pomeni, da je bila tudi njena nova osebna dolžnica. S prenosom zavarovane terjatve se na prevzemnika terjatve prenese tudi hipoteka kot stranska pravica (glej 148. člen SPZ in 418. člen OZ), ne velja pa obratno, da novi lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine avtomatično postane tudi prevzemnik s hipoteko zavarovanega dolga (primerjaj 428. člen OZ).
Poimenovanje toženke kot dolžnice in tožnice kot upnika v pogodbi o poplačilu še ne kaže na to, da je dolg posojilojemalke iz posojilne pogodbe s tožnico prevzela toženka. Enako velja tudi glede poimenovanja pogodbe. Odločilna je njena vsebina. Ugotovitev, da ima upnica (tožnica) na nepremičnini v lasti dolžnice (toženke) vknjiženo hipoteko za zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe, ne pomeni, da je dolžnica upniku dolžna plačati celotno zavarovano terjatev. Navedena ugotovitev kaže le na obveznost toženke, da kot realna dolžnica (nova zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine) jamči za tožničino poplačilo zavarovane terjatve do višine vrednosti zastavljene nepremičnine. Ni namreč nujno, da se stvarnopravno razmerje strank glede njunih pravic na predmetu zavarovanja ujema z njunim obligacijskopravnim razmerjem glede terjatve, ki je predmet zavarovanja. Lastnik obremenjene nepremičnine ni nujno hkrati tudi dolžnik s hipoteko zavarovane terjatve. Da je temu tako, je razvidno iz določbe drugega odstavka 128. člena SPZ, po kateri se zastavna pravica lahko ustanovi za zavarovanje svojega ali tujega dolga.
Pravilna je ugotovitev, da pogodba o poplačilu, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, izkazuje obstoj upniško dolžniškega razmerja med njima, a ne z vsebino in pod pogoji, kot izhajajo iz posojilne pogodbe, predvsem pa ne med osebnim dolžnikom in zatrjevanim prevzemnikom dolga. Zmotna pravna kvalifikacija te pogodbe kot pogodbe o pristopu k dolgu, s katero tretji stopi v zavezo, da bo izpolnil upnikovo terjatev do dolžnika poleg dolžnika (432. člen OZ), na odločitev sodišča prve stopnje nima vpliva. V resnici gre za inominatni kontrakt, s katerim sta stranki prosto uredili razmerje (3. člen OZ).
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - nadomestno dejanje - odstranitev ograje - primerno sredstvo zavarovanja - način izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
V konkretnem primeru gre za opravilo, ki ga ni mogoče šteti kot nenadomestno obveznost (odstranitev ograje in kolov), pač pa to lahko opravi tudi kdo drug, in se v takem primeru odpravi izvršba skladno z določbami 225. člena ZIZ. Takega predloga tožeča stranka ni podala, ni torej predlagala primernega sredstva zavarovanja ter je zato predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.
sprememba stikov - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - časovna omejenost ukrepa - varstvo koristi otroka - spremenjene okoliščine - sum spolne zlorabe - izvrševanje stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom
Kljub zavrženju kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice je treba do pridobitve zanesljivih dokazov, ki bi izključevali (ali potrjevali) navedeni sum, v največji možni meri izključiti potencialno ogrožajoče okoliščine.
Pri izvrševanju stikov – bodisi osebnih bodisi po telefonu – je ključnega pomena sodelovanje med udeležencema, vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v dekličine potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038712
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1, 162/1-6, 183, 183/1, 183/5, 190. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 411.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine - začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - dokazni standard verjetnosti - dolžnost preživljanja otrok - neplačevanje preživnine - nujno preživljanje otroka - višina preživnine za otroka - finančne zmožnosti staršev - življenjske potrebe otroka - skrb za otroka
Stališče nasprotnega udeleženca, da bi bila izdaja predlagane začasne odredbe možna le, če predlagateljica ne bi mogla sama zagotoviti najosnovnejših otrokovih potreb, je materialnopravno zmotno.
V času veljavnosti ZZZDR, ki ni vseboval določb o začasnih odredbah in so se te izdajale na podlagi 411. člena ZPP, se je res izoblikovala sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnik, da je z začasno odredbo treba zagotoviti le najnujnejše preživljanje otroka. Novejša teorija tako prakso kritizira.
neobrazložen ugovor dolžnika - vročanje ugovora v odgovor upniku - opozorilo na pravne posledice - stroški odgovora na ugovor - navedbe o odločilnih dejstvih - pravna naziranja strank - kriterij potrebnosti stroškov - vsebinsko prazen odgovor na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Fikcija iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, ki ureja situacijo, ko upnik ne odgovori na ugovor, se nanaša na navedbe o dejstvih.
Upnik je na dolžnikove ugovorne trditve (stališča) lahko prvič odgovoril (zavzel stališče) šele v odgovoru na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov ugovor pravico odgovoriti. Ni nepomembno, da gre za postopek pred sodiščem prve stopnje, kjer sodišče, razen če gre za očitno neobrazložen ugovor, upnika mora pozvati, da se izjasni (odgovori) na dolžnikove ugovorne navedbe. Odgovor ni omejen samo na trditve nasprotne stranke o dejstvih. Upnik lahko v odgovoru na ugovor poskuša prepričati sodišče prve stopnje, da so trditve o dejstvih in pravna stališča nasprotne stranke neutemeljena, se opredeliti tudi do pravnih stališč, ki jih je sodišče prve stopnje zavzelo v obrazložitvi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00041241
ZS člen 83, 83/2, 83/2 - 2, 83a.
nujna zadeva - tek procesnega roka - pritožba zoper sklep
Zadeva zavarovanja šteje po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih za nujno zadevo, zato zanjo ne velja pravilo iz prvega odstavka 83.a člena ZS, po katerem v času izrednih dogodkov procesni roki ne tečejo.
predlog za izdajo začasne odredbe - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - neznatna škoda - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - nesklepčnost predloga - grožnje nasprotne stranke - vlaganja v tujo nepremičnino - pavšalne in neizkazane navedbe
Pravica razpolaganja je bistveni element lastninske pravice, zato prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine že po naravi stvari predstavlja tako velik poseg v lastninsko pravico, da presega vsebino pravnega standarda neznatne škode.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - onemogočanje stikov z otrokom - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba pred vložitvijo predloga za predodelitev otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - sodna poravnava kot izvršilni naslov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo, da morajo biti za predodelitev otroka zaradi onemogočanja stikov drugemu staršu, kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči CSD oziroma s pomočjo prisilnih izvršilnih sredstev, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je sposoben prevzeti breme varstva in vzgoje otroka ter da je le na ta način mogoče varovati otrokove koristi.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 263.
zavarovanje z začasno odredbo - zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stavbna pravica - prepoved odtujitve ali obremenitve - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pavšalne navedbe - pomanjkljive trditve - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - nična pogodba - pravica gradnje - prenehanje stavbne pravice - sprememba vrednosti nepremičnine - načelo superficies solo cedit
Ni sam po sebi umljiv nastanek težko nadomestljive škode, če bo tožena stranka na zemljišču zgradila objekt. S prenehanjem stavbne pravice postane objekt last lastnika zemljišča (263. člen SPZ), pri čemer se tržna vrednost nepremičnine zaradi tega, ker zgradba postane del zemljišča, lahko poveča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00036629
ZIZ člen 71, 71/1, 272, 273. ZFPPIPP člen 14, 55.
začasna odredba - nedopustno sredstvo zavarovanja - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V skladu z določbo 273. člena ZIZ izda sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V primeru, če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti še preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe. Ob tehtanju upnikove ustavne pravice do zasebne lastnine in dolžnikove do sodnega varstva pretehta slednja, saj ima pritožnik v primeru morebitnega izvršilnega ali stečajnega postopka možnost uveljavljati pravne ugovore, ki ga ščitijo pred morebitno zlorabo teh institutov s strani upnika.
Po mnenju pritožbenega sodišča namreč z začasno odredbo sodišče ne more stranke omejiti v njeni pravici, da o njenem zahtevku odloči sodišče, o čemer se je že izrekla sodna praksa.