Prodaja izdelkov iz enakega/podobnega materiala in enakega/podobnega izgleda lahko privede do tega, da se ustvari ali utegne ustvariti zmeda v javnosti glede izvora blaga. Vendar pa slednje ni kar samoumevno. Izdelki tožene stranke so označeni z znamko Pikaluna. Oznake so dovolj velike, da jih nihče ne more spregledati. Izdelki tožeče stranke pa so označeni z njeno blagovno znamko Lelosi. Znamki sta povsem različni in ju potencialni kupci ne morejo povezati ali zamenjati. Prav znamka pa ima v prvi vrsti funkcijo, da označi izvor blaga. Znamka tožene stranke se dovolj razlikuje od znamke tožeče stranke, da ni podana verjetnost, da bi bil povprečni potrošnik lahko zmeden glede izvora blaga ene ali druge stranke, ki je označeno z različnima znamkama.
začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - vpis otroka v osnovno šolo - otrok s posebnimi potrebami - nujnost izdaje začasne odredbe
Ugotovljeno je, da se starša ne moreta dogovoriti o tem, katero osnovno šolo bo otrok obiskoval, da je otrok vpisan v dve šoli in da starša med seboj le stežka ali sploh ne komunicirata in je tudi skrb za sina urejena na način, da med njima ne pride do srečanj ali pogovorov. Ker ni bilo pričakovati, da bi se starša sporazumela o pomembnem vprašanju, odločitve pa ni mogoče odložiti, je bila potreba po odločitvi sodišča v zadostni meri izkazana.
začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - objektivna nevarnost - omejitev izvršbe - več sredstev izvršbe - več nepremičnin - dokazni sklep
Drži, da mora izvršilno sodišče izvršbo omejiti tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva, če ta zadostujejo, ne drži pa, da je toženka izkazala, da dolžnikova plača zadostuje za poplačilo tožnikove terjatve.
Pravilno je odločeno o dolžnikovi subjektivni nevarnosti odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki ogroža uveljavitev tožnikove terjatve. Za ta postopek so bile odločilne dejanske ugotovitve o izvedeni obsežni sečnji lesa v gozdovih, ki so bili predmet obravnavane razvezane prodajne pogodbe med pravdnima strankama.
Doslej zagrožena denarna kazen (1.000,00 EUR) ni dosegla predvidenega preventivnega učinka. Ugotovljene okoliščine primera (toženčeva vztrajnost in nespoštovanje sodnih in upravnih odločb pri sečnji) opravičujejo novo - najvišjo zagroženo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR.
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - lastninska tožba (rei vindicatio) - vpis pravic v zemljiško knjigo - močnejša pravica - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Tožeča stranka je pridobila nepremičnino na podlagi prodajne pogodbe in je vložila ZK predlog za vpis lastninske pravice. V zemljiški knjigi je še vpisan prodajalec. Tretja oseba, ki zaseda sporno nepremičnino, se ne more sklicevati, da tožeča stranka ni lastnik sporne parcele in da zato nima zahtevkov po 92. členu SPZ. Tožena stranka ni izkazala nobenih pravic na sporni nepremičnini in zaseda brez pravnega naslova.
Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana terjatev. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da terjatev ni verjetno izkazana, zato niti ni bilo dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po citiranih določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - dokazni standard verjetnosti - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno in dokazno breme - posojilna pogodba
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe, saj stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji vtis sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanju. Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi trditveno in dokazno breme, zato mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah.
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 59. URS člen 15, 15/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - izročitev nepremičnine v posest - skupno premoženje zakoncev - pravica do doma - uporaba stanovanja - souporaba stanovanja - pogoj reverzibilnosti - ukrepi po zpnd - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja
Tožnik je s stopnjo verjetnosti dokazal, da ima na stanovanju enaka lastninskopravna upravičenja kot toženka. Oba, tako tožnik kot toženka, imata tudi pravico do doma. Ker si stojijo nasproti človekove pravice tožnika in toženke, mora sodišča obseg izvrševanja njunih pravic na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave RS omejiti na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničevanja človekove pravice drugega. To pa terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega.
Pri odločanju o predlagani začasni odredbi mora sodišče presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera še pred koncem postopka treba z ureditveno začasno odredbo začasno urediti sporno pravno razmerje zato, da se bo preprečila uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali preprečile neugodne posledice za tožnika (če se predlog zavrne) ali za toženko (če se predlogu ugodi), ob pogoju, da bo v primeru, če bo izdana zavrnilna sodba, mogoče za toženko vzpostaviti sedanje stanje (reverzibilnost).
zavarovanje z začasno odredbo - avtorska pravica - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - računalniški program - podatkovna baza - imetništvo avtorskih pravic - avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - domneva kdo je avtor - verjetnost kršitve avtorske pravice
ZIZ in ZASP določbe, ki bi določala zatrjevano eventualno maksimo, nimata. Katero določbo postopka je sodišče z upoštevanjem upnikovega odgovora kršilo, dolžnik niti ne pove. Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic izhaja, da lahko upnik v odgovoru na ugovor odgovori na dolžnikove ugovorne navedbe, se opredeli do ponujenih dokazov, in če je to zaradi uspeha potrebno, pri tem navede nova dejstva in nove dokaze, s čimer skuša ovreči utemeljenost dolžnikovega ugovora. Upnik v odgovoru na ugovor ni dopolnjeval morebiti pomanjkljive trditvene in dokazne podlage predloga za zavarovanje. Le dopolnil jo je, glede na vsebino dolžnikovega ugovora.
Imetnik materialnopravnih upravičenj je v tem primeru delodajalec, to je upnik. Kot takemu mu gre tudi zahtevek za pravno varstvo njegovih materialnopravnih upravičenj. Računalniški program z opisanimi funkcionalnostmi je kompleksen. S tem je materialnopravni pogoj individualnosti za potrebe tega postopka zadosti izkazan. Upnik računalniški program na svoji spletni strani trži kot svojega. Upnik se navzven deklarira kot avtor, v predlogu za zavarovanje poimensko navede nekatere od 20 občin, katerim prodaja licenco za uporabo programa, za eno od njih vsekakor to pritožbeno ni sporno.
Ker skladno s povzetim 76. členom ZIZ odloči sodišče o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja po uradni dolžnosti, se kot neutemeljeni izkažejo pritožbeni očitki o zagrešeni kršitvi postopka, ki bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je izpodbijano odločitev sprejelo brez predloga strank.
ZGD-1 člen 32, 506, 506/4, 522. ZSReg člen 2a, 2a/2, 4, 4/1-7, 8, 8/2, 41. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 482, 482/1-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - gospodarski spor - skupščina d.o.o. - veljavnost sklepa skupščine - vpis zastopnika v sodni register - legitimacija družbenika
O tem, kdo bo poslovodja d. o. o., odločajo družbeniki te družbe z glasovanjem na skupščini. Sama družba ne more iz lastnih deležev uresničevati glasovalnih pravic. Kadar pride do spora med družbeniki o tem, kdo naj bo poslovodja družbe in hkratne izvedbe več skupščin, so praviloma za rešitev spornega razmerja legitimirani družbeniki, ne pa sama družba, ki niti nima svoje lastne sposobnosti izjavljanja volje, saj jo izjavlja preko fizičnih oseb, njenih zakonitih zastopnikov. Če obstaja med družbeniki spor o višini njihovih glasovalnih pravic in posledično o tem, kdo ima pravico odločanja o imenovanju poslovodje družbe, pa ravno pride do take situacije, do katere je prišlo tudi v konkretnem primeru, in sicer da družba z dvema zakonitima zastopnikoma, ki vsak od njiju zastopa interese ene skupine družbenikov, dejansko deluje in nastopa sama proti sebi, kar je tako v korporacijsko pravnem kot v procesnem smislu nedopustno. Zato družba ne more uresničevati pravic namesto družbenikov.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - umik objave - umik vsebin s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - novinarski prispevek - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnika, ki je bil do pred kratkim vodja sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi, sodi med t.i. relativno javne osebnosti. V zvezi s svojim poklicnim delom je zato moral pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti (ter sprejeti manjše polje pričakovane zasebnosti).
Že zaradi antagonističnega razmerja med tožnikom in intervjuvancem (obsojencem na dolgo zaporno kazen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je med drugim ukvarjala s prodajo droge) je pričakovati, da bo javnost kritično presojala vsebino spornih izjav. Tudi iz tega razloga ne drži, da bi se ta medijska vsebina (zaradi trajajoče objave oziroma povečevanja števila ogledov) lahko ukoreninila in percipirala kot dejstvo.
Sprejemljiv je zaključek, da tožniku ne grozi tako intenzivna škoda, ki je ugodilna sodba v rednem postopku ne bi mogla več odpraviti (težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - razpolaganje s premoženjem družbe - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Določene stične točke s konkretno zadevo je moč najti v sklepu I Cp 444/2019, vendar se bistvene lastnosti iz tega sklepa, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, ki so bile vrednostno merilo za sklepanje o obstoju subjektivne nevarnosti, ne ujemajo, zato primera nista vrednostno istovetna. Ne gre torej za tipologično enaka primera, iz katerih bi izhajale enake posledice. V zadevi, ki jo navaja pritožba, je tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da je subjektivna nevarnost izkazana že s tem, ker je toženec naklepno kršil predkupno pravico, v obravnavanem primeru pa je prvo toženec že nedovoljeno razpolagal s premoženjem družbe, ker je na ta način želel preprečiti, da bi tožnica uveljavila svojo terjatev. Podobnost enakega postopanja prvo toženca z nepremičninami, ki so predmet sodnega varstva z začasno odredbo, ne zahteva pretiranega analognega sklepanja, da se ugotovi obstoj subjektivne nevarnosti glede nepremičnin, ki so predmet zavarovanja. Z odločitvijo torej ni prišlo do odstopa sodne prakse, zato še vedno velja, da navedbe upnika, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ki se nanašajo na presojo verjetnosti terjatve, same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/6, 239, 272, 273, 273/2. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 3, 19, 19/2, 19/2-2, 20. ZIUZEOP člen 100a.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - ugovor zoper sklep o zavarovanju - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - težko nadomestljiva škoda - zbiralec - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - opustitev prevzema - varstvo pred požarom - prizadeto zdravje - okoljska škoda - denarna kazen - nenadomestna dejanja
Zbiralec skladišči odpadke le z namenom, da jih pelje naprej v obdelavo ter ni namen Uredbe ONS, da se ONS kopičijo bodisi pri IJS ali zbiralcih, ampak da se kot odpadki odstranijo iz okolja v predelavo in reciklažo, v danem primeru dolžniku.
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da iz predložene elektronske komunikacije upnika z dolžnikom s stopnjo verjetnosti izhaja, da dolžnik ni prevzemal dogovorjenih količin ONS. Vendar pa je zmotno ocenilo, da je upnik za verjetno izkazal, da bi bil dolžnik za leto 2020 dolžan prevzeti še 321.820 kg ONS. Vlada RS je s sklepom o izpolnitvi celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za koledarsko leto 2020 z dne 31. 3. 2021 (na podlagi druge alineje drugega odstavka 19. člena Uredbe ONS) res določila le, kakšni so deleži izpolnitve celoletne obveznosti ravnanja z ONS za leto 2020 med nosilci načrta. Res je tudi, da 20. člen Uredbe ONS ureja izravnavo obveznosti glede deležev v primeru, če nosilec načrta ali nosilec skupnega načrta ni dosegel svojega deleža za izpolnitev celoletne obveznosti za preteklo koledarsko leto, določenega s sklepom vlade oziroma če je zagotovil prevzem ONS v deležu, ki je presegel njegovo celoletno obveznost za preteklo gospodarsko leto, določeno s sklepom vlade. Je pa sklep vlade kljub temu pomemben z vidika dokazovanja, koliko ONS je bil dolžnik za leto 2020 po Pogodbi še dolžan prevzeti. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da je pri tem treba upoštevati dejanske količine ONS, ki so se v letu 2020 nahajale pri IJS in ki bi jih bil dolžnik dolžan prevzeti, pa jih ni.
ZIURKOE in 100.a člen ZIUZEOP na obveznosti dolžnika, ki jih je prevzel s pogodbo z upnikom, ne vplivata, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožnik pa tudi ne trdi, da je RS zagotovila prevzem in obdelavo ONS, na katere se nanaša začasna odredba, v skladu z določbami navedenih dveh zakonov.
Upnik je z dopisi IJS s stopnjo verjetnosti izkazal, da se pri njih kopičijo večje količine ONS, ki že presegajo zmogljivosti za skladiščenje, pri nekaterih pa so skladiščne kapacitete že v celoti zapolnjene ter da količine ONS onemogočajo normalno izvajanje javne službe in ostalih funkcionalnosti. V navedenih dopisih izvajalci javnih služb istočasno opozarjajo na požarno nevarnost nakopičenih zalog. Zato so neutemeljene navedbe pritožnika, da je pretirana in absurdna obrazložitev sodišča prve stopnje o požarni ogroženosti. Začasna odredba je bila izdana prav z namenom, da do požara ne bi prišlo.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049040
ZIZ člen 272. SPZ člen 33.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvrševanje posesti - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - uporaba parkirišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - postavitev zapornice - postavitev zapornice kot motilno dejanje - poseg v obstoječe posestno stanje - pasivna legitimacija upravnika
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči). Se pa razlikuje glede vprašanja, ali za pasivno legitimacijo zadošča, da je nekdo dejanje odobril (oz. mu ni nasprotoval), ali pa mora biti poleg odobritve (oz. nasprotovanja) dejanje tudi v njegovo korist. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče pridružuje prepričljivejšim razlogom odločb, ki izhajajo iz stališča, da mora biti poleg kasnejše odobritve ali nasprotovanja motilno dejanje tudi v korist osebe, za katero se trdi, da je pasivno legitimirana.
Glede vprašanja, ali imajo etažni lastniki posest na parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami v mestnih naseljih, sodna praksa ni (bila) enotna. Vendar pa, če je mogoče pred leti najti v sodni praksi glede tega vprašanja nasprotujoča si stališča, je v novejši sodni praksi večinsko sprejeto, da etažni lastniki imajo posest na parkirišču. Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi. Ni namreč bistveno, kako pogosto tožniki prihajajo in parkirajo na parkirišču, ampak da svojo (so)posest izvajajo kontinuirano in da je vedno prisoten njihov animus possidendi.
izdaja regulacijske začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - nastanek težko nadomestljive škode
Pri presoji utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, je potrebno upoštevaje stališče Ustavnega sodišča v odločbi Up-257/97 ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožeča stranka uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ogroženost otroka
Sodišče je glede spremembe četrtkovih popoldanskih stikov ugotovilo, da bo deklici v korist teden dni brezskrbnega oddiha, kar dejansko drži, vendar pa nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da takšna ugotovitev za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Ne zadošča torej, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana njegova ogroženost.
Nasprotna udeleženka utemeljeno navaja, da namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom, nenehno ureja stike med otroki in starši glede na sprotne želje in spreminjajoče se razmere. Z verjetnostjo mora biti izkazana ogroženost otroka.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izjemen ukrep - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - verjetna izkazanost zakonitega razloga - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
Za izdajo začasne odredbe je potrebno izkazati ogroženost otroka, česar nasprotnemu udeležencu ni uspelo. Predmet odločitve v začasni odredbi pa ni določitev optimalnega načina stikovanja, saj bo to predmet končne odločbe.
DZ člen 161. URS člen 53. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
začasna odredba - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - psihična obremenitev otroka - odtujitveni sindrom - dolgoročna korist
Vzpostavljanje stikov po dveh letih bo predstavljajo tudi psihično obremenitev za dečka, vendar ta ni primerljiva s škodo, ki bi mu nastala, če bi prišlo do popolnega odtujitvenega sindroma. Zato je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost dolgoročni koristi dečka in ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe za ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo.