ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - telefonski stiki z otrokom
Telefonski stiki, ki so za otroka stresni in ga psihično obremenjujejo, vsaj s stopnjo verjetnosti (lahko) povzročajo škodo na duševnem zdravju ali in razvoju mld. otrok. Izdaja začasne odredbe, s katero se telefonski stiki, določeni s sodno poravnavo omejujejo na način, da se zmanjšuje obseg in trajanje telefonskih stikov očeta z mld. otrokoma na dvakrat tedensko ob sredah in sobotah v času od 18.00 do 18.15, je zato nujna in potrebna.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 24, 32, 33, 34, 36.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - posestno varstvo - motenje posesti - pravica do posesti - ugovor pravice do posesti - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - bodoča premoženjska škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Tožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je svoj sklep, da ni (z verjetnostjo) izkazano, da je upravičena do sodnega varstva zaradi motenja posesti, nepravilno oprlo na ugotovitev, da je najemna pogodba za poslovni prostor, ki je bila sklenjena za določen čas, prenehala. To ne pomeni nič drugega kot to, da je sodišče pri presoji, ali ima tožnica pravico do varstva pred motenjem posesti, upoštevalo njeno pravico do posesti, kar je materialnopravno nepravilno. Za posestno pravdo pravica do posesti ni relevantna. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor, ki je povezan s pravilom „petitorium absorbet possessorium“.
Premoženjska škoda, ki bo tožnici morda nastala, sama po sebi ni nujno težko nadomestljiva.
Sodišče prve stopnje se o izpolnjevanju predpostavke po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ res ni izreklo, a s tem ni storilo nobene upoštevne postopkovne kršitve. Ob izpolnjevanju le te predpostavke regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati. Najprej zato, ker tehtanje interesa nasprotne stranke, o katerem govori Ustavno sodišče, ni tehtanje iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ampak gre (ob izkazani težko nadomestljivi škodi) za presojo možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja. Potem pa zato, ker bi bila uporaba tega pogoja, ki ga je določil ZIZ, v nasprotju z napotilom Ustavnega sodišča o restriktivni razlagi pojma težko nadomestljive škode.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 1. ZIKS-1 člen 5, 42, 43, 44.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - nevarnost uveljavitve terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - obseg premoženja - razpolaganje s premoženjem - aktivno ravnanje dolžnika - neznatna škoda za dolžnika - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico - pravica razpolaganja - ogroženo preživljanje - zavod za prestajanje kazni zapora - bivalne razmere v zaporu - razveljavitev sklepa o zavarovanju
Staranje toženca in bivanje v zaporu na obseg njegovega premoženja nimata nobenega vpliva. Posledično ne prvo ne drugo ne more zmanjševati možnosti, da bo tožnica svojo terjatev uspešno oziroma brez večjih težav poplačala.
Če se zaradi angažiranja odvetnika premoženje toženca zmanjšuje, to samo po sebi ne pomeni, da preostanek (po navedbah tožnice ima toženec v lasti 150 različnih nepremičnin in stalen dohodek - pokojnino) ne bo zadoščal za poplačilo njene terjatve.
Določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ je treba razumeti tako, da pogoj neznatne škode v celoti nadomešča pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je trditev, da razpolaganje z denarnimi sredstvi (enako je tožnica navedla tudi za razpolaganje z nepremičninami) v času izvrševanja kazenske sankcije za preživljanje ne bo nujno potrebno, pavšalna. V tej trditvi je vsebovana trditev, da bo v tem času za toženčevo preživljanje poskrbljeno v Zavodu za prestajanje kazni. Glede na to, da je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da bo začasna odredba s prepovedjo razpolaganja dolžniku povzročila le neznatno škodo, če je zaposlen in razpolaganje z nepremičnino ni nujno za njegovo preživljanje, povzetih navedb ni mogoče šteti kot očitno neutemeljenih.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - nepremičnina obremenjena s hipoteko - poseg v tujo lastnino - zasebna lastnina - sodna praksa kot vir prava
Predlagana začasna odredba je usmerjena v prepoved odtujitve in obremenitve toženčevih nepremičnin, zato o neznatni škodi ni moč govoriti, saj takšna prepoved predstavlja poseg v ustavno zavarovano zasebno lastnino.
Sodna praksa sicer ni formalni vir prava, vendar moč uporabljene argumentacije veže sodišča pri odločanju v podobnih primerih. V pristojnosti sodstva je tudi skrb za poenoteno uporabo prava.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049061
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 133, 133/1, 133/2, 133/4. SPZ člen 73, 75.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - gradnja večstanovanjskega objekta - splošna koristna dejavnost - imisije - ukrepi za preprečitev škode - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Upnika nista izkazala verjetnega obstoja terjatve že zato, ker nista izkazala, da predlagani ukrepi predstavljajo upravičene ukrepe za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - krivdno ravnanje tretjih oseb - namen zavarovanja terjatve
Pritožbene navedbe pomenijo, da tretji osebi ne ravnata tako, kot upnika od njiju pričakujeta. To pa ne pomeni domnevno spornih ravnanj dolžnika, ki mu jih želita preprečiti s predlagano začasno odredbo. Ni mogoče na domnevno spornih ravnanjih tretjih oseb, četudi sta dolžnikova dolžnika, osnovati očitkov dolžniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063077
SPZ člen 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 155, 155/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - posest prostora - možnost dostopa do prostorov - posest ključev - zamenjava ključavnice - izročitev ključev vhodnih vrat - opustitev posesti - odvzem posesti - pravica do posesti - onemogočen dostop do poštnega nabiralnika - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - obstoj težko nadomestljive škode - pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Glede na ugotovljeno zadnje posestno stanje pritožba utemeljeno opozarja, da je prvi tožnik izkazal posest nad sporno nepremičnino. Razpolagal je s ključem ključavnice, ki je bila vgrajena okoli božiča 2018, in je imel možnost samostojno vstopati v hišo. Edini je tudi imel ključe svoje sobe, v kateri je hranil svoje osebne stvari. Dejstvo, da po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča te možnosti ni uporabil (ni vstopal v hišo oziroma v svojo sobo), ni pravno pomembno. Za posest prostorov namreč ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi ali do njih kako drugače kontinuirano dostopa. Če ima možnost prostore in stvari v njih uporabljati (to pa med strankama ni bilo sporno), ima dejansko oblast nad stvarjo.
Ni pa posesti nad stanovanjsko hišo izkazala druga tožnica. Posest je opustila. Od novembra 2018 dalje, odkar ima toženec novo partnerko, ni prihajala v hišo, niti ni razpolagala z novim ključem (ključem ključavnice, zamenjane decembra 2018). Tudi če je, kot to trdi pritožba, zmotno mislila, da razpolaga s ključem, ki odpira vhodna vrata hiše (ker o menjavi ključavnice decembra 2018 ni bila obveščena, temveč je zanjo izvedela šele maja 2019), to na njeno posest ne vpliva. Z morebitno zmoto o razpolaganju s pravim ključem namreč ne more ohraniti posesti, ki ji je bila sicer odvzeta oziroma jo je opustila.
DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048516
ZD člen 27, 34. ZIZ člen 272. ZPP člen 5, 5/1, 182, 182/3.
postopek za zavarovanje terjatve - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - pravni interes (pravna korist) za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravica do nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - vrnitev lastninskega deleža - stanovanje - deljivost stvari - darilna pogodba - mešana pogodba
Da je vročitev predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa sodišča obligatorna, specialna določila zavarovanja z začasno odredbo po ZIZ ne zapovedujejo. V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku.
Ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka. V primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja je bistveno, ali sta zahtevka izključujoča.
Ker je nujni dedič pravi dedič, univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre od smrti zapustnika naprej alikvotni del zapuščine, torej del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, ima nujni dedič pravico zahtevati vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.
Ker verjetnost terjatve po primarnem zahtevku ni bila izkazana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost vtoževane terjatve po podrednem zahtevku.
regulacijska začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - denarna terjatev - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predlagana vsebina sklepa o začasni odredbi predstavlja predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je na podlagi določb ZIZ in na tem zakonu temelječi sodni praksi mogoča izključno v zavarovanje nedenarnih terjatev (273. člen ZIZ).
Sodišče prve stopnje je v zvezi z utemeljenostjo ugovorov tožencev tako glede verjetnosti nedenarne terjatve kot tudi glede verjetnosti obstoja objektivne nevarnosti presojalo trditve in listinske dokaze tožnika kot tudi tožencev ter v 10. točki obrazložitve zaključilo, da na ravni verjetnosti ni moglo slediti trditvam tožencev, prav tako pa pravilno pojasnilo, da se bo do številnih ugovorov tožencev glede neveljavno sklenjene pogodbe, konkretno in poglobljeno vsebinsko lahko opredelilo šele, ko bo na podlagi izvedenega temeljitega dokaznega postopka lahko ocenilo resničnost trditev strank ter posledično z gotovostjo ocenilo, katera dejstva šteje za dokazana in zakaj ter na podlagi prepričanja odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do stikov otroka s starši - omejitev stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načelo izbire milejšega ukrepa - izvrševanje starševskih pravic - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Sodišče problema tvegane rabe alkohola ni spregledalo, saj je v postopku postavilo izvedenca alkohologa, prav tako je odredilo začasni nadzor nad opravljanjem starševske skrbi nasprotnega udeleženca, med drugim tudi z nadaljnjimi nenapovedanimi obiski na domu, ter mu naložilo vključitev v strokovno obravnavo za krepitev starševskih veščin. S temi blažjimi ukrepi bo glede na ugotovljeno dejansko stanje korist mladoletnih otrok dovolj zavarovana ter predlagani strožji ukrep omejitve stikov na eno uro tedensko pod nadzorom ne bi bil ustrezen.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik v tej fazi postopka ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe glede verjetno izkazane terjatve do tožene stranke, torej da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 17. 6. 2021 nezakonita.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zakoniti zastopnik
Ob odsotnosti drugih pravočasno predloženih dokazov je sodišče prve stopnje na podlagi dopisa S. d.d. pravilno zaključilo, da je banka sprejela, da je drugi upnik zakoniti zastopnik in da ne more pritrditi upnikoma, da je omogočeno izčrpavanje prvega upnika ter da je sanirana nevarnost protipravnega pridobivanja finančnih sredstev.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - vstop v stanovanje - sredstvo zavarovanja - regulacijska začasna odredba - mirna posest - nujnost izdaje začasne odredbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - nekonkretizirana nevarnost
Stališče sodišča prve stopnje, da se s predlagano začasno odredbo želi dobiti ponovno možnost vstopa v nepremičnino in izvajanje dejanske oblasti na nepremičnini, čeprav le z namenom, da si tožnik iz nje odnese svoje stvari, je pravilno. Namen predlagane začasne odredbe ni omogočiti bodočo izvršbo. Gre torej za regulacijsko začasno odredbo.
S sklicevanjem na določbo 3. alineje drugega odstavka 272. člena in tretjega odstavka 270. člena ZIZ tožnik ne more biti uspešen. Da sodno varstvo, ki ga s tožbo zahteva, ne bi več moglo doseči svojega namena, ni mogoče reči za primer, ko stranka izkaže le to, da dolžnik z izdano začasno odredbo, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Regulacijske začasne odredbe zato ob izpolnjevanju zgolj te predpostavke, po večinski sodni praksi, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, ni mogoče izdati.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047276
DZ člen 7, 7/4, 160, 160/1, 161. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - stiki med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - hitrost postopka - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - uradna dolžnost sodišča - izvedensko mnenje - bistveni vpliv na razvoj otroka
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče odločilo o ugovoru brez pridobitve izvedenskega mnenja izvedenca ustrezne stroke. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). K izdaji začasne odredbe je treba v družinskih zadevah pristopati restriktivno, postopek pa je hiter in skrajšan. Sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Sodišče v postopku zavarovanja ne odloči šele po izvedbi vseh dokazov, ampak ko ugotovi, katere trditve udeležencev v postopku so verjetnejše. Za odločitev o ugovoru zato prvemu sodišču ni bilo treba čakati na izvedensko mnenje kliničnega psihologa.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - življenjski slog - okolje - ogroženost otroka - pridobivanje podatkov - preprodaja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami
Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev, ampak sme sámo pridobiti podatke, potrebne za odločitev (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).
Iz poizvedb pri pristojnih organih izhaja, da zoper mater ne teče kazenski postopek. Pritožnikovo trditev o njenem sodelovanju v preprodaji drog je torej sodišče prve stopnje preverilo na drug način. V pritožbi ni navedel razlogov, zaradi katerih pridobljeni podatki ne bi zadostovali za odločitev.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna ureditev stikov - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločanje o stikih z otrokom - sprememba odločitve o stikih
Kakšen je tisti obseg stikov in njihova ureditev, ki je v največjo otrokovo korist, je stvar končne oziroma meritorne odločitve sodišča po izvedbi vseh dokazov, vključno z izvedencem ustrezne stroke, to pa presega namen začasne ureditve stikov v postopku zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047792
ZIZ člen 15, 247. ZPP člen 108, 108/4.
začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - izvršilni naslov - izvršnica - zavarovanje z zastavno pravico - zastavna pravica na premičninah - premična stvar - spletna stran
Spletne strani, tudi če ta predstavlja stvarni vložek v osnovni kapital pravne osebe v skladu z določbami ZGD, ni mogoče šteti za premično stvar, zato po ZIZ ni mogoče ustanoviti prisilne zastavne pravice na spletni strani.