motenjski spor - začasna ureditev razmerja - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izjemni primer - pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku - del pravdnih stroškov
Motenjski spori že sami po sebi predstavljajo začasno varstvo posesti, zato je regulacijska začasna odredba dopustna le v nujnih primerih, ob verjetno izkazani težko nadomestljivi škodi ali grožnji sile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089461
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 180, 180/3. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - uporaba prava EU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - neposredni učinek direktive - sodbe SEU - sodna praksa kot pravni vir - lojalna razlaga nacionalnega prava - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - objektivno merilo - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - standard profesionalne skrbnosti - prava in neprava retroaktivnost - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - odlog plačila - sprememba tožbe - vložitev nove tožbe - premoženjsko in finančno stanje stranke - preplačilo - denarno nadomestilo - nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari - hujše škodljive posledic
Ustaljeno in enotno je stališče, da materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati in uporabiti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 180. člena ZPP), vključuje tudi pravo Evropske unije (EU), to pa je v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oziroma primarno in njegovo uporabo v 3.a členu nalaga tudi Ustava RS. Razlago prava EU daje Sodišče Evropske unije (SEU), katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Če predpisi, razlage ali sodna praksa nacionalnega prava nasprotujejo pravu EU (vključno z razlagami slednjega s strani SEU), mora nacionalno sodišče po načelu lojalne (evroskladne) razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno z zgoraj citiranim 272. členom ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot.
ugovor zoper začasno odredbo - sklep o izvršbi - odločanje o pravnem sredstvu
Prvi odstavek 53. člena ZIZ določa, da lahko sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če ZIZ ne določa drugače (54. člen ZIZ). To pomeni, da je za odločanje o pravnem sredstvu toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa, s katerim je bilo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, pristojno odločati sodišče prve stopnje. Odločitev o pritožbi tožnice se pridrži do odločitve o ugovoru toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00089125
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
potrošniška kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - začasni ukrepi
Predmet presoje v sporu je varstvo pravic, ki jih daje pravni red EU. Nacionalna sodišča, ki odločajo v tovrstnih sporih, morajo imeti možnost, da v postopkih zaradi njihovega varstva sprejmejo tudi začasne ukrepe, ko je to nujno, se zagotovi polni učinek sodne odločbe, ki bo izdana v zvezi z obstojem pravic, zatrjevanih na podlagi prava EU.
Pomembno je, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
SPZ člen 33, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. ZOEE člen 143. ZPP člen 155, 155/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - sklep o motenju posesti - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - odklop električne energije - razvezana zakonca - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izkazanost pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode - izjemen primer - protipravnost ravnanja - protipravno in samovoljno ravnanje - opustitev - vzpostavitev prejšnjega stanja - izvršljivost - odločitev o stroških postopka - potrebnost stroškov
Protipravno sta motila posest tožnikov na stanovanjski hiši oba toženca. Prvi toženec kot nekdanji lastnik hiše s tem, ko je odstopil od pogodbe o dobavi elektrike. Druga toženka kot nova lastnica pa s tem, ko nato ni sklenila nove pogodbe o dobavi. Oba toženca sta vedela, da v hiši živijo tožniki (otroka in razvezana žena toženca), ki jim bo operater zaradi sosledja teh ravnanj odklopil elektriko.
Življenje družini v domu brez elektrike onemogoča normalno zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb, ker ne morejo kuhati, zaradi nedelovanja hladilnih naprav se jim kvarijo živila in nujno potrebna biološka zdravila, nimajo tople vode in ne ogrevanja, ne morejo do interneta, ne spremljati radia in televizije, ne polniti telefona. Grozijo jim torej težko popravljive posledice za njihovo telesno in duševno integriteto, kar upravičuje ureditveno začasno odredbo s priklopom na elektriko.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092080
ZIZ člen 53, 272. URS člen 3a. ZVPot člen 23, 24.
potrošniška kreditna pogodba - načelo lojalne razlage - pojasnilna dolžnost banke - kredit v CHF
Pritrditi je sicer pritožbi, da sama opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije, ne pa tudi nadaljnji graji, da dodatnih pogojev sodišče ni presojalo in da v tem delu sklep ni obrazložen. Prvostopno sodišče se je v zvezi z vsebino dolžne pojasnilne dolžnosti kot neločljivim elementom presoje nepoštenih pogodbenih pogojev po prvem odstavku 24. člena ZVPot oprlo na stališča Vrhovnega sodišča, ki je v svojo sodno prakso preneslo kriterije, katere je glede obsega in vsebine pojasnilne dolžnosti začrtalo SEU.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088996
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški spor - kredit v CHF - prepoved retroaktivne uporabe zakona - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - težko nadomestljiva škoda - sodbe SEU - kondikcijski zahtevek - lojalna razlaga nacionalnega prava - preplačilo dolga
Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklepanju kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Ob pomanjkanju ustrezne pojasnilne dolžnosti je zaradi kompleksnosti in prepletenosti podan dejanski stan po vseh štirih alinejah 24. člena ZVPot in je pogodba nična.
Sodba SEU C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje. Zadošča obstoj tveganja, da bo med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega.
V tej fazi postopka je glede na sodbo SEU C-520/21, na katero se je sodišče oprlo, verjetno izkazano, da toženki za storitev posojanja denarja v primeru ničnosti kreditne pogodbe ne pripada nikakršno plačilo/ali nadomestilo.
Za izdajo začasne odredbe v potrošniških sporih nista relevantni predpostavka iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika) in pogoj reverzibilnosti.
Evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v potrošniških sporih narekuje in omogoča znižane standarde sicer strogih pogojev za izdajo regulacijskih začasnih odredb.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089334
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24.
kreditna pogodba v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - obstoj verjetnosti terjatve - valutno tveganje - banka - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - pojem povprečnega potrošnika - načelo dobre vere in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - dokazni standard verjetnosti - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - dokazni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na diametralno nasprotne navedbe tožnikov in toženke razlogi sodišča prve stopnje za neizvedbo dokaza z zaslišanjem priče zato niso sprejemljivi. Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič. Izvedba dokaza je bila predlagana v fazi odločanja o ugovoru, torej po tem ko je bila začasna odredba že izdana. Iz ugovornih navedb toženke ni mogoče sklepati, da se njene trditve o obsegu podanega pojasnila s predloženimi dokazi ne bi mogle izkazati za verjetne. Presoja, ali je neko dejstvo dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore). Zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, bi moralo sodišče prve stopnje tako sprejeti šele po izvedbi predlaganih dokazov.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba
V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.
Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.
Tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji, kar ni podano. Za verjeten obstoj terjatve ne zadostuje zgolj sklicevanje na mnenja oziroma priporočila specialistov in njihovo svetovanje o zdravljenju v tujini. Sodna praksa je pri ugotavljanju obstoja dejstev glede obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe stroga, zato je že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe potrebno konkretno navesti vse okoliščine in dejstva in za navedeno predložiti dokaze.
razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - vročitev odgovora na ugovor - omejitev starševske skrbi - ukrepi trajnejšega značaja - skrbnost staršev - soglasje - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - pravica do stikov otroka s starši - trajanje ukrepa
Sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom.
Prepoved vožnje otroka k zdravniku je omejitev starševske skrbi.
začasna odredba o stikih - ukinitev stikov - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom - psihična obremenitev otroka - stiki v korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe posebej poudarjeno načelo hitrosti, sodišče o njem praviloma odloča na podlagi mnenja CSD, le izjemoma že v postopku za izdajo začasne odredbe angažira izvedenca.
ZDSS-1 člen 56. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZRTVS-1 člen 1, 2. ZRTVS-1B člen 22, 22/3. ZKolP člen 2, 2/1. OZ člen 72, 73, 93. ZSDU člen 95. ZDR-1 člen 10, 89, 89/1, 89/1-3, 89/1-4, 89/1-5. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 40, 84. Aneks št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2022) člen 7.
Obstaja verjetnost, da ni bil izpolnjen že formalni pogoj, ki se zahteva za sklenitev kolektivne pogodbe po prvem odstavku 2. člena ZKolP, saj v. d. generalnega direktorja ni imel veljavnega pooblastila oziroma je svoja pooblastila prekoračil (72. in 73. člen OZ), kar pomeni, da gre za neobstoječ pravni posel, saj predlagatelj pravnega posla ni odobril.
Možnost preprečitve sprejetja katerega koli splošnega akta pomeni prevzemanje nalog vodenja in upravljanja predlagatelja, za katere je pooblaščena uprava, ter globok poseg v avtonomijo predlagatelja kot delodajalca. Ker je verjetno, da bo v prihodnje prišlo do take blokade sprejemanja splošnih aktov pri predlagatelju zaradi določbe točke 2 Kolektivne sporazuma, škode zaradi negotovosti, ali bodo predlagani splošni akti sprejeti, oziroma zamika njihovega sprejetja daleč v prihodnosti pa ne bo mogoče odpraviti z učinkom za nazaj, je predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazal pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
Pri ugotavljanju verjetnega nastanka bodoče težko nadomestljive škode ni treba izkazati, da ta že nastaja, zadostuje verjetnost, da bo do njenega nastanka brez začasne odredbe prišlo.
V zvezi s predlagano začasno odredbo je podana reverzibilnost, saj bodo v primeru odpovedi, premestitev ipd., ki jih bo v času zadržanja sprejel predlagatelj, delavci lahko uveljavljali sodno varstvo in dosegli reintegracijo (če bodo to uveljavljali). V primeru pravnomočno zavrnjenih zahtevkov bodo lahko zahtevali obnovo postopka. Kolektivni dogovor ni spremenil pogojev glede sodnega varstva v zvezi z odpovedmi in ne vpliva na tek prekluzivnega roka za vložitev tožbe, tako da morajo delavci predlagatelja, če zatrjujejo nezakonitost odpovedi, v vsakem primeru pravočasno vložiti tožbo na sodišče.
BANČNO JAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090055
ZIZ člen 272.
stališča SEU - euro skladna razlaga prava - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - kreditna pogodba v CHF - obstoj verjetnosti terjatve - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja
Stališča SEU se ne nanašajo neposredno na nacionalno zakonsko ureditev, ampak povedo, kako je treba razlagati evropsko pravo. Sodišče države članice je dolžno upoštevati tako oblikovano pravilo in z razlago domačega prava zagotoviti, da bo učinek skladen z evropskim pravom, kot ga je razložilo SEU.
Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni, da se na podlagi zatrjevanih pojasnil povprečen potrošnik (in torej tudi tožnica) ni mogel zavedati, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka in da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride. Glede na to, da velika nihanja lahko privedejo do bistvenega zvišanja tako posameznih obrokov kot končne cene kredita, bi šele pojasnilo, ki bi tožnici predočilo realnost ti. črnega scenarija, zadostovalo za sklep, da se je tožnica mogla zavedati razsežnosti tveganj, povezanih s sklenitvijo pogodbe.
Kot je Vrhovno sodišče utemeljilo v (javno dostopni) sodbi II Ips 24/2025 z dne 18. 6. 2025, vsebina dolžnega pojasnila (dolžnost razkritja bistvenih značilnosti pogodbe, ki so bila njej kot strokovnjakinji znana, kreditojemalcu kot potrošniku pa ne) korenini v načelu vestnosti in poštenja, ki ga je bila toženka dolžna spoštovati že ob sklenitvi obravnavane pogodbe.
V sodni praksi utrjeno je stališče, da je neopravljena ali pomanjkljivo opravljena pojasnilna dolžnost v neskladju z profesionalno skrbnostjo banke in pomeni ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), kar vodi k presoji o nepoštenosti pogodbenega pogoja in ničnosti kreditne pogodbe.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088872
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 6, 6/1, 7, 7/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kreditna pogodba v CHF - nedenarna terjatev - ničnost kreditne pogodbe - potrošniški kredit - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - euro skladna razlaga prava - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - prekinitev postopka
Tožnik - potrošnik je verjetno izkazal obstoj nedenarne terjatve, kajti tožena banka ob sklepanju pogodbe verjetno ni izpolnila visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti in je zato dolgoročna stanovanjska devizna kreditna pogodba verjetno nična. Če začasne odredbe ne bi bilo, bi moral tožnik plačevati, česar verjetno ne dolguje, in da bi to saniral, bi moral za vsak plačani obrok zviševati svoj kondikcijski zahtevek, po izdaji prvostopenjske sodbe pa, ker spremembe tožbe tedaj niso ni več mogoče, vložiti novo tožbo. Breme opisanega - premoženjsko in nepremoženjsko - je za tožnika, izhajajoč iz standardov evropskega potrošniškega prava pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti, težko nadomestljiva škoda.
Sodišče ni predložilo SEU v predhodno odločanje vprašanja, na katerega je to sodišče že odgovorilo.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088595
DZ člen 7, 7/4, 151, 161, 162. ZOFVI člen 135a.
regulacijska začasna odredba - nadomestitev soglasja starša - določitev vrtca - menjava vrtca - lokacija - selitev matere - režim izvajanja stikov - upoštevanje vseh okoliščin primera - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - največja korist otroka - ogroženost otroka - subvencija za plačilo vrtca - socialni transferji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo in vzgoja otroka - sposobnosti in zmožnosti staršev
Otroku obiskovanje dveh vrtcev, glede na režim stikov in navedene okoliščine konkretnega primera, zagotavlja stabilnost in kontinuiteto njegovega razvoja, zato tedenska menjava vrtca ne bo negativno vplivala na otrokov razvoj, s tem, da mu bo hkrati zagotavljala vključenost v socialno okolje, kjer v tistem tednu biva. Drugačna odločitev, ker v navedeni fazi postopka še ni bilo izdelano izvedensko mnenje in ob upoštevanju mnenja CSD, ki je bil imenovan za kolizijskega skrbnika otroku, bi nedopustno posegla in prizadela pravice staršev ter bi prizadela interese in koristi otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092082
ZIZ člen 53, 272. URS člen 3a. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
potrošniška kreditna pogodba - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - retroaktivnost - kondikcijski zahtevek - preplačilo
Pritožnica s pritožbenimi navedbami o tem, da preplačila v konkretnem primeru ni, ker tožeča stranka dolguje ne le glavnico, temveč tudi pogodbene obresti, ne more omajati zaključkov prvostopnega sodišča, upoštevaje odločbo SEU C-520/21 s stališčem, da kreditna institucija pri restituciji zneskov, plačanih na podlagi nične potrošniške kreditne pogodbe, ne more zahtevati nadomestila, ki bi presegalo vračilo prejetega kapitala. Glede na standard verjetnosti in namen začasne odredbe pritožba zato s sklicevanjem na zastavljeno vprašanje Vrhovnega sodišča v predlogu za predhodno odločanje v II Ips 14/2025 ne more ovreči pravilnih zaključkov sodišča o preplačilu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090347
ZIZ člen 272. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 87, 88, 88/1.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - ureditvena začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - praksa SEU - namen zavarovanja z začasno odredbo - varstvo potrošnikov
V obravnavani zadevi se kot pravno relevantna izpostavlja okoliščina, da je tožnik od toženke prejel 100.274,63 EUR kredita, v času vložitve tožbe pa ga je odplačal v znesku 92.633,08 EUR. Glavnice, izplačane iz naslova toženkine izpolnitve kreditne pogodbe, tožnik torej še ni odplačal. Dokler ni odplačal kredita v višini prejetega zneska, ni mogoč zaključek, da mu nastaja škoda. Ker glavnice tožnik še ni odplačal, mu vsaj do njenega odplačila ne bo potrebno spreminjati tožbe za med postopkom plačane obroke. Tako mu ne bodo nastajali stroški povezani s spremembo tožbe. Do tega bo prišlo šele, ko in če bo odplačal glavnico, torej ko bo toženki vrnil, kar je od nje po pogodbi prejel. Poleg tega je glede na tožnikove trditve mogoče zaključiti, da bi bila v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka, zanj težja obveznost, da naenkrat vrne celoten še dolgovani znesek, kot pa da ga tekom postopka vrača v mesečnih obrokih do končnega poplačila izročenega zneska kredita. Tako bi nastal položaj, ki bi imel v primeru izdaje predlagane začasne odredbe za tožnika hujše negativne posledice kot v primeru njene neizdaje. Tak položaj pa je v nasprotju z varstvom potrošnika, ki je osnovni cilj Direktive.