zavarovanje denarne terjatve - več sredstev zavarovanja - sorazmernost - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja denarne terjatve temelji le na verjetno izkazani pravici oziroma verjetnosti, da terjatev obstoji (ali da bo terjatev zoper dolžnika šele nastala). Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora zato biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja.
V tej fazi postopka je potrebno upoštevati, da vrednost nepremičnin znatno presega višino vtoževane terjatve, dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipoteko, pa utemeljuje subjektivni pogoj zavarovanja z začasno odredbo, ne pa tudi sorazmernosti zavarovanja. Zgolj višina bančnega posojila in vrednost nepremičnin pri presoji sorazmernosti ni nujno odločilnega pomena, saj je potrebno upoštevati sorazmernost med vrednostjo izkazane terjatve in vrednostjo nepremičnin, ki naj bi služile zavarovanju te terjatve. S tega vidika je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja.
Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je že v načelu treba obravnavati restriktivno, saj gre za poseg v finančni in premoženjski položaj dolžnika, zoper katerega upnik nima izvršilnega naslova. Še toliko bolj restriktiven pristop je potreben, kadar se sredstvo zavarovanja nanaša na prepoved oziroma omejitev razpolaganja z likvidnimi sredstvi (v tej zadevi pa tudi z osnovnimi sredstvi za proizvodnjo).
ZIZ člen 57, 57/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/2.
zavarovanje z začasno odredbo - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravočasnost odgovora - tek procesnega roka
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, na podlagi katerih podatkov zaključuje, da tožeča stranka na ugovor tožene stranke ni (pravočasno) odgovorila, zaradi česar izpodbijanega sklepa niti ni mogoče preizkusiti.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev - lastništvo nepremičnine - podatki zemljiške knjige - pravica razpolaganja - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - objektivna nevarnost - razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v nov postopek
Končno izpodbijani sklep niti ne pojasni, katera objektivna okoliščina bi še morala biti podana za ugotovitev o obstoju objektivne nevarnosti, ki jo, poleg verjetnosti terjatve, za izdajo začasne odredbe zahteva določilo drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je za dokazovanje te predpostavke dovolj že verjeten izkaz nastanka nevarnosti za bodočo izterjavo ali uveljavitev zahtevka, ni pa treba izkazati ravnanja ali opustitve dolžnika ali koga tretjega, ki bi lahko povzročilo tako posledico, niti dolžnikovega namena povzročiti nevarnost. Sodišče prve stopnje je bilo pri presoji te predpostavke prestrogo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo. Posledično je prenagljeno sklepalo, da niso izpolnjeni pogoji za predlagano zavarovanje.
ZTLR člen 22, 22/3. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 273, 273/1, 273/1-2.
predlog za izdajo začasne odredbe - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - nastanek nove stvari - začetek gradnje - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - namen prodaje - nedopustna pritožbena novota
Za obstoj objektivne nevarnosti kot pogoj za izdajo začasne odredbe mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal. Zato bi tožnica morala izkazati konkretno nevarnost, da bo tudi v primeru uspeha v pravdi onemogočena v svoji terjatvi – to je možnosti, da v postopku delitve skupnega premoženja doseže delitev sporne nepremičnine oziroma vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069283
DZ člen 7, 7/4, 143, 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - restriktiven pristop - ogroženost otroka - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - izvedba dodatnih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - koristi otroka kot pravni standard - pridobitev mnenja otroka
V primeru odločanja o ugovoru zoper že izdano začasno odredbo, mora sodišče, kljub temu, da še vedno odloča z znižanim standardom verjetnosti, razen v izjemnih okoliščinah, praviloma izvesti dodatne dokaze, na podlagi katerih lahko preveri svojo prejšnjo odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066932
ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1. SPZ člen 88, 212. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZNP-1 člen 179.
nujna pot - varstvo služnostne pravice - oviranje izvrševanja služnosti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - ustanovitev nujne poti - širina nujne poti - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nedopustna pritožbena novota - objektivno nova dejstva
Če sta nasprotna udeleženca zožila širino nujne poti z naknadno postavitvijo betonskih stebričkov, to ne utemeljuje zahteve po razširitvi nujne poti, temveč bi bilo na mestu varstvo že obstoječe služnostne pravice zaradi njenega oviranja.
Predmet pritožbenih novot so lahko le subjektivno nova dejstva, ne pa tudi objektivno nova dejstva, to je dejstva, ki so nastala šele po izdaji sklepa sodišča prve stopnje.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Dejstvo, da je bila pogodba sklenjena tri tedne pred smrtjo, o tem, da gre za prevaro, ne pove ničesar. Sodišče namreč ni štelo za verjetno, da bi bil zapustnik v kakšni stiski ali da bi bilo njegovo zdravstveno stanje ob podpisu pogodbe tako slabo, da bi imel pred seboj le še malo življenjske dobe, predvsem pa, da bi bilo to znano pogodbenikoma.
Dejstvo, da je toženec po smrti zapustnika in takoj po pridobitvi celotne nepremičnine pričel s prodajo nepremičnine, bi bilo lahko odločilno v zvezi z drugim pogojem za izdajo začasne odredbe, to je nevarnostjo, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ne pa v zvezi s samo verjetnostjo terjatve.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je že v načelu treba obravnavati restriktivno, saj gre za poseg v finančni in premoženjski položaj dolžnika, zoper katerega upnika nima izvršilnega naslova. Dejstvo, da tožena stranka noče prostovoljno plačati terjatve tožeče stranke in zadržuje s strani tožeče stranke plačani avans na svojem poslovnem računu, ne pomeni „drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki kaže na to, da bo uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena“.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066773
URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8. ZIZ člen 71, 102, 102/1, 102/1-2, 197, 270, 272. ZPP člen 360, 360/1. ZNP-1 člen 6, 7, 55, 55/2. DZ člen 7, 7/4, 8, 161, 162, 183, 189.
začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba izvajanja stikov - prevoz otroka na stike - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine za otroka - nadstandardna preživnina - nujno preživljanje otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov - preživljanje zakonca - nastanek težko nadomestljive škode - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - porazdelitev preživninskega bremena - trditveno in dokazno breme - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe
V korist otroka je, da ima stabilen in predvidljiv režim stikov, ki ni podvržen nepotrebnim spremembam. Na strani staršev je, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da ohranjajo način stikov, za katerega je bilo v predhodnih postopkih ugotovljeno, da je v korist otroka.
Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči tega institut začasne odredbe o znižanju preživnine ni namenjen temu, da sodišče reagira na vsako, časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeležencev postopka in s tem poseže v pravnomočno odločbo o preživnini. Takojšnje ukrepanje je potrebno le v primerih ogroženosti otroka oziroma le izjemoma, upoštevaje tudi druge okoliščine, ob celovito in trajnejše poslabšanih materialnih zmožnostih katerega od staršev.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 365-2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnin - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - prepoved izplačila bankam - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved izplačila
Čeprav iz ugotovitev sodišča prve stopnje izdaja, da toženka nepremičnine dejansko prodaja in bo s prodajo prejela kupnino 95.000 EUR, pa tožnik ni navedel konkretno, da bi toženka s kupnino kakorkoli razpolagala na način, da bi s tem onemogočila uveljavitev njegove terjatve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi tožnik moral navesti in verjetno izkazati konkretno nevarnost, da bo toženka s prejeto kupnino ravnala na način, da se sam iz nje ne bi mogel poplačati. Zgolj tožnikove trditve, da bo toženka, ki po tožnikovih trditvah naj ne bi imela drugega premoženja in prejema le nizko pokojnino, prejela 95.000 EUR in bo lahko s tem denarnimi sredstvi razpolagala, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 365-2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - prodaja nepremičnin
Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da sama prodaja nepremičnin še ne pomeni zmanjšanja premoženja samega po sebi, ampak le njegovo preoblikovanje, tožnik pa tudi ni trdil, da bi toženka nepremičnine nameravala prodati „pod ceno“ oziroma, da bi s kupnino nato kako drugače razpolagala in tako zmanjšala premoženje. Zato zgolj dejstvo, da toženka prodaja svoje nepremičnine, še ne zadošča za pravni standard subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
začasna odredba za uveljavitev denarne terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - konkretne trditve - obstoj zadostne trditvene podlage - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo oziroma uporabilo določbo drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Čeprav so pogoji za izdajo začasne odredbe strogi in jih je treba razlagati restriktivno, njihova uporaba ne sme biti preveč omejujoča. Sodišče prve stopnje se pri utemeljevanju svoje odločitve med drugim sklicuje na pravno teorijo, vendar pri tem spregleda, da ta le povzema sodno prakso in pri tem celo opozarja, da je obstoječa sodna praksa preveč rigidna in da bi sodišča morala omiliti presojo tega pogoja, da bi institut začasnih odredb v praksi v večji meri služil svojemu namenu.
veljavnost začasne odredbe - pravni interes za pritožbo - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Izpodbijana začasna odredba je veljala 15 dni po pravnomočni odločitvi o glavni stvari. O glavni stvari je bilo pravnomočno odločeno s sodbo sodišča druge stopnje. Pritožba udeleženca je bila predložena sodišču druge stopnje v pritožbeno odločanje po poteku veljavnosti začasne odredbe. Zato si s pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - izjava v medijih - javna oseba - kraj dejanskega bivanja - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - prijavljeno stalno prebivališče - dokazni predlog za zaslišanje strank - substanciranost dokaznega predloga
Prvo sodišče je utemeljeno sledilo navedbam tožnice o zunajzakonski skupnosti tožencev, ki so bile podprte z vsebino številnih medijskih objav o razmerju med tožencema, pri čemer pa ti zapisi povzemajo podrobne toženkine izjave o njenem družinskem življenju s tožencem in njuno hčerko. Prvo sodišče se ni sklicevalo na njeno (neobstoječo) izpovedbo v tem postopku, kot neresnično trdi toženka, ampak se je oprlo na njene izjave medijem o skupnem življenju s tožencem.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - vročanje po uredbi - Bruseljska uredba - izključitev družbenika - pravno priznana škoda
Škoda je términ obligacijskega prava in za postopek zavarovanja ni bistveno kakšna oblika pravno priznane škode naj bi bila upnikoma z verjetnostjo povzročena, ker to ni predmet tega postopka, temveč ali je dolžnica z verjetnostjo storila takšna ravnanja, ki utemeljujejo razloge, zaradi katerih je lahko izpolnjen zakonski dejanski stan za izključitev družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1.
Ker sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa, v katerem je ugotovilo kršitev sklepa o začasni odredbi, toženki ni vročilo pripravljalne vloge, v kateri je tožnik zatrjeval kršitve začasne odredbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - začasna odredba o stikih - izvrševanje stikov z otrokom
Pritožbeno sodišče je stike (do nadaljnjega) določilo tako, kot je predlagal CSD, da torej potekajo od srede popoldne do četrtka zjutraj. S tem, ko oče v četrtek zjutraj hčer pripelje v vrtec (oz. šolo), kjer jo prejšnjega dne, torej v sredo, tudi prevzame, se je spremenil za oba udeleženca sporni način predaje deklice pred policijsko postajo.
predlog za izdajo začasne odredbe - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - neogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
V postopku ni bilo izkazano, da je treba zaradi ogroženosti otroka začasno predodeliti v varstvo in vzgojo očetu. Začasna predodelitev otroka bi bila za otroka zelo travmatična, ukrep pa ne bi bil primeren za dosego namena, ki ga zasleduje predlagatelj s predlogi za izdajo začasnih odredb, in sicer, da se znova vzpostavijo redni stiki s sinom, ki so bili s sklepom sodišča začasno ukinjeni.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. DZ člen 4, 4/1, 67, 68, 69, 74, 74/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - kontradiktornost - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja
Za izdajo začasne odredbe zadošča že izkaz predpisanih zakonskih pogojev s stopnjo verjetnosti, glede samega postopka odločanja pa velja, da se začasna odredba načeloma izda v enostranskem postopku, torej zgolj na podlagi navedb upnika (zaradi t.i. elementa presenečenja) in je kontradiktornost nato zagotovljena šele naknadno v postopku ugovora zoper izdano začasno odredbo.
Če je premoženje pridobljeno med trajanjem take zveze, velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje ter da sta deleža enaka, pri čemer zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Glede na zakonsko domnevo o obstoju skupnega premoženja in glede na zahtevo po (le) verjetnem izkazu obstoja terjatve upnici v postopku odločanja o zavarovanju terjatve obstoja skupnega premoženja ni treba dokazovati z računi in z viri sredstev za nakup, kot pravno zmotno v ugovoru navaja dolžnik.
Deleža strank sodišče v postopku zavarovanja ne ugotavlja, saj je temu namenjen drug postopek, zavarovanja terjatve upnice do dolžnika pa zato ni mogoče omejiti na polovico premoženja, saj sta do njegove delitve upnica in dolžnik le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja in je zato tudi zavarovanje mogoče le do celote.
Izkazane nevarnosti dolžnik ne more uspešno negirati z navedbo, da gre pri prodaji nepremičnin, avtomobila, motornega vozila in čolna zgolj za spreminjanje oblike premoženja, ki se iz nelikvidnega spremeni v likvidno oziroma v denarno. To stališče namreč temelji na sodnih odločbah, ki se nanašajo na zavarovanje denarnih terjatev, upnica pa v predmetni zadevi zasleduje zavarovanje nedenarne terjatve iz naslova delitve skupnega premoženja, ki ga želi pridobiti v naravi.
Nevarnosti upnici ni treba izkazati ravno oziroma izključno glede premoženja, ki je predmet zavarovanja, temveč upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbe tudi z dolžnikovim ravnanjem z ostalim skupnim premoženjem.
spor o motenju posesti - izročitev ključev - dokazni postopek - preuranjena odločitev - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilna dejstva - začasna odredba - odločanje brez razpisa naroka
Ker je sodišče odločalo na podlagi navedb, pri tem pa ni izvedlo zaslišanj in štelo, da to ni pravno relevantno, je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlog tožeče stranke za zaslišanje priče se nanaša na pravno odločilno dejstvo. Sodišče bo moralo ta dokaz primerjati tudi z drugimi dokazi, ki so v spisu.